1. Poimenovalna zmožnost učencev 3. razreda dvojezične osnovne šole : magistrsko deloMiša Somi, 2025, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učenci 3. razreda dvojezične osnovne šole dosegajo cilje s področja poimenovalne zmožnosti, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in predvideni za konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dvojezično osnovno šolo obiskujejo tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenski. Predmetnik dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole jim omogoča, da v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujejo slovenščino kot drugi jezik. Učni načrt za slovenščino kot drugi jezik se nekoliko razlikuje od učnega načrta za slovenščino kot materni jezik, vendar pa so cilji, ki se dotikajo poimenovalne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v obeh učnih načrtih enaki. Ker je po učnem načrtu izhodišče obravnave besedilo in učenci že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo tudi umetnostna besedila, med njimi ljudske pravljice oz. pripovedke, smo se odločili, da bomo poimenovalno zmožnost otrok preverjali na osnovi slovenske ljudske pravljice Pšenica - najlepši cvet, objavljene v knjigi Slovenske pripojedke (Stanonik 2022). V raziskavi je sodelovalo 45 učencev 3. razreda ene izmed pomurskih dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je poimenovalna zmožnost učencev šibka, saj imajo težave pri poimenovanju posameznih predmetov s knjižnimi izrazi, večkrat uporabijo narečne in madžarske besede, hkrati pa se v zapisih knjižnih poimenovanj kažejo tudi težave na slovnični in pravopisni ravni. Učenci imajo težave tudi pri navajanju knjižnih besed z nasprotnim, enakim, ožjim ali širšim pomenom. Šibka je tudi njihova besedotvorna zmožnost, kar se odraža pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, izpeljavi samostalniških izpeljank iz glagolov in tvorbi manjšalnic ter pri iskanju besed iz iste besedne družine.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, poimenovalna zmožnost, besedišče, slovenščina kot drugi jezik, dvojezična osnovna šola
Published in DKUM: 19.08.2025; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (1,78 MB) |
2. Strategije učenja besedišča v slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku : magistrsko deloKaja Pšeničnik, 2025, master's thesis Abstract: V času številnih priseljevanj tuje govorečih posameznikov v slovenski prostor se potrebe po učenju in poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) znatno povečujejo. Zelo pomemben del učenja SDTJ predstavlja usvajanje besedišča. Na uspešnost pri učenju drugega ali tujega jezika v veliki meri vpliva med drugim izbira ustreznih strategij učenja. V magistrskem delu zato opredeljujemo strategije učenja besedišča v SDTJ in preučujemo, katere strategije pri učenju besedišča v slovenskem jeziku uporabljajo tuji študentje, ki se slovenščine učijo kot drugega ali tujega jezika. Naša raziskava je potrdila, da je uporaba strategij učenja besedišča pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika pomembna, saj smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri izbiri strategij učenja besedišča tako glede na jezikovno raven kot glede na jezikovno skupino učečega se.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, učenje, usvajanje jezika, poučevanje, učne strategije, besedišče, strategije učenja besedišča
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,67 MB) |
3. Predlogi nalog in didaktičnih iger za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloMaruša Bukovec, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je oblikovanje predlaganih nalog in didaktičnih iger za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika, ki so povezane z učnim načrtom za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika. Sekundarni namen je, da učiteljem s pomočjo ustvarjenih predlaganih nalog olajšamo načrtovanje in učenje učencev priseljencev pri dodatnih urah kot tudi kasneje pri pouku.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali le nekatere vidike in dejavnike, ki vplivajo na učenje učencev priseljencev. Opredelili smo pojem sporazumevalna zmožnost, predstavili razliko med drugim in tujim jezikom, natančneje opredelili pojme migrant, tujec in priseljenec, naredili pregled priseljevanja učencev priseljencev, natančneje zapisali zakonsko ureditev osnovnošolskega šolanja učencev priseljencev, zapisali glavne smernice za vključevanje učencev priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, pregledali učne načrte za pouk slovenščine za učence priseljence in pregledali ter opisali ponujene učbenike za učenje slovenščine kot drugega jezika.
V empiričnem delu smo ustvarili predlagane naloge in didaktične igre za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika v osnovni šoli. Naloge so nastale na podlagi izkušenj z učitelji, ki poučujejo učence priseljence. Prav tako so povezane z učnim načrtom za začetno učenje slovenščine kot drugega jezika in so sestavljene tako, da so učenci priseljenci aktivno vključeni.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, osnovna šola, slovenščina kot drugi jezik, vključevanje učencev priseljencev, gradiva za poučevanje učencev priseljencev
Published in DKUM: 31.07.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (6,59 MB) |
4. Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencevJana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Keywords: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Published in DKUM: 13.08.2024; Views: 78; Downloads: 16
 Link to file |
5. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 76
Full text (6,35 MB) |
6. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 17
Link to file |
7. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 199; Downloads: 51
Full text (407,16 KB)
This document has many files! More... |
8. Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primeraGjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 283; Downloads: 41
Link to full text |
9. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 590; Downloads: 101
Full text (18,34 MB) |
10. Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju2022 Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8).
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur.
Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 890; Downloads: 238
Full text (5,64 MB)
This document has many files! More... |
