1. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 23
 Full text (6,35 MB) |
2. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 7
 Link to file |
3. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 199; Downloads: 30
Full text (407,16 KB)
This document has many files! More... |
4. Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primeraGjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 283; Downloads: 21
Link to full text |
5. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 590; Downloads: 80
Full text (18,34 MB) |
6. Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju2022 Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8).
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur.
Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 890; Downloads: 187
Full text (5,64 MB)
This document has many files! More... |
7. Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju2021, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Keywords: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 1554; Downloads: 264
Full text (13,59 MB)
This document has many files! More... |
8. Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomočAleš Škrobar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju.
V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave.
V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti.
Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Keywords: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1256; Downloads: 265
Full text (1,38 MB) |
9. Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v MariboruAleksandra Savić, 2020, master's thesis Abstract: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku.
Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko
IV
govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti.
Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Keywords: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1844; Downloads: 257
Full text (179,38 KB) |
10. Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezikaBrina Fras, 2019, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Keywords: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 2641; Downloads: 216
Full text (1,07 MB) |
