| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 302
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: slovenščina kot tuji jezik, glasoslovne težave, izgovorjava, bosanski priseljenci, jezikovne interference, jezikovna integracija
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 37; Downloads: 0
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

2.
Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanj
Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 42; Downloads: 0
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

3.
Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj
Marko Jesenšek, 2023, original scientific article

Abstract: V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Keywords: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 61; Downloads: 0
.pdf Full text (7,31 MB)
This document has many files! More...

4.
Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščine
Natalija Ulčnik, 2023, original scientific article

Abstract: Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.
Keywords: starejša slovenščina, sodobna slovenščina, slovenščina, izhodiščna besedila, ciljna besedila, zunajjezikovni prevodi, prevajalske strategije
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 56; Downloads: 0
.pdf Full text (1,18 MB)
This document has many files! More...

5.
Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Natalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, original scientific article

Abstract: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Keywords: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 40; Downloads: 0
.pdf Full text (1,22 MB)
This document has many files! More...

6.
Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji
Gjoko Nikolovski, 2023, original scientific article

Abstract: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Keywords: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 62; Downloads: 0
.pdf Full text (1,07 MB)
This document has many files! More...

7.
Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary school
Ines Voršič, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 65; Downloads: 4
.pdf Full text (407,16 KB)
This document has many files! More...

8.
Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"
Mihaela Koletnik, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 139; Downloads: 4
URL Link to full text

9.
Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primera
Gjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 138; Downloads: 5
URL Link to full text

10.
Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki : magistrsko delo
Taja Turk, 2024, master's thesis

Abstract: Vsakdanje življenje in šolanje vsakega posameznika temelji na poznavanju slovenskega jezika. Ključnega pomena je obvladovanje besedišča ter pravorečja in pravopisa, ki nas naučita pravilnega izražanja in zapisovanja besed. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi skladnja, saj nam omogoča ustrezno in učinkovito povezovati manjše jezikovne enote v stavke in povedi. V magistrskem delu Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki je bil osrednji namen preučiti skladenjsko zmožnost četrtošolcev na podlagi analize spisov. Predvsem nas je zanimalo, koliko povedi in stavkov povprečno zapišejo učenci 4. razreda v zgodbah, kakšna so razmerja med njimi, katere vrste podredij oz. priredij uporabljajo in ali obstajajo razlike v skladenjski zmožnosti glede na spol. Skupno je bilo analiziranih 32 pisnih besedil, ki so nastala kot rezultat pripovedovanja zgodbe ob sliki učencev 4. razreda osnovne šole. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da učenci na tej starostni stopnji tvorijo predvsem eno- in dvostavčne povedi, slednje v največji meri. Tri- in večstavčne povedi zapisujejo v manjši meri. Pri zlaganju večstavčnih povedi uporabljajo različne tipe podredij in priredij, pri tem pa so priredno zložene povedi pogostejše. Priredno razmerje učenci največkrat izrazijo v vezalnem in sklepalno-posledičnem priredju, medtem ko med podredno zloženimi povedmi prevladujeta predmetni in časovni odvisnik. Izkazani so tudi primeri zapleteno zloženih povedi, povedi v sorednem razmerju in razdruženih povedi. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v zapisu zgodbe ob sliki prav tako pojavljajo primeri povedi z brezvezjem, mnogovezjem, izpuščeno glagolsko obliko, s pastavki in pristavki.
Keywords: slovenščina, skladnja, poved, stavek, zapis zgodbe ob sliki
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 206; Downloads: 35
.pdf Full text (3,51 MB)

Search done in 1.99 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica