1. Schemann, Hans; Mellado Blanco, Carmen; Buján, Patricia; Iglesias, Nelly; Larreta, Juan P.; Mansilla, Ana (2013): Idiomatik Deutsch-Spanisch/Diccionario idiomático alemán-español.Hamburg. Hamburg: Helmut Buske Verlag GmBH. 1202 pp.Jasmina Markič, Vida Jesenšek, 2013, review, book review, critique Abstract: Schemann, Hans; Mellado Blanco, Carmen; Buján, Patricia; Iglesias, Nelly; Larreta, Juan P.; Mansilla, Ana (2013): Idiomatik Deutsch-Spanisch/Diccionario idiomático alemán-español.Hamburg. Hamburg: Helmut Buske Verlag GmBH. 1202 pp.
Keywords: španščina, nemščina, frazeološki slovar, recenzije
Published in DKUM: 13.09.2024; Views: 36; Downloads: 1
 Link to full text |
2. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Keywords: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 99; Downloads: 16
 Full text (861,46 KB)
This document has many files! More... |
3. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 80; Downloads: 13
Full text (1,21 MB)
This document has many files! More... |
4. Implementacija in izvedba napadov ugibanja gesel na visoko zmogljivem računalniku : diplomsko deloAljaž Škof, 2024, undergraduate thesis Abstract: Vdori v sisteme dandanes postajajo vedno pogostejši pojav. Ukradena gesla so pogosto prodana na internetu. Pomembno je, da gesla s primernimi metodami zaščitimo. V diplomski nalogi predstavljamo različne metode shranjevanja gesel in napadov nanja z uporabo visoko zmogljivih računalnikov. Poglobimo se v napade na obliko shranjenih gesel, kot so napad z grobo silo, napad z masko, slovarski napad, Markove verige in napad z mavrično tabelo. Predstavimo in obrazložimo avtorski program, ki implementira napade in njegove optimizacije. Program poženemo na HPC-ju in predstavimo rezultate zagona. Z analizo performančnih testov ugotovimo, da lahko dosežemo hitrejše izvajanje programa z boljšim poznavanjem ogrodja MPI, saj so določeni klici v našem primeru časovno potratnejši kot pričakovano. Ozdivni čas MPI funkcij se po določenemu številu iteracij poveča za več kot $100000\%$. Z vsakim dodatnim grozdom se čas izvajanja še dodatno poveča. Implementacija je v hitrosti na enem CPU-ju primerljiva s Hashcat-om. Boljše obvladovanje knjižnice MPI doprinese k bistveno hitrejšemu izvajanju programa.
Keywords: HPC, gesla, brute-force, Rust, slovar
Published in DKUM: 01.07.2024; Views: 247; Downloads: 52
Full text (1,09 MB)
This document has many files! More... |
5. Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacijaSuzana Jakoša, 2024, doctoral dissertation Abstract: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Keywords: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 340; Downloads: 81
Full text (2,94 MB) |
6. Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko deloÁkos Doncsecz, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič),
objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in
delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega
dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju
je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od
reformacije do današnjih časov.
V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim
značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju
in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih,
npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano
besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki.
Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega
princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin
'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri
besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko
knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare
knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček',
najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne
navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje
'občudovanje', planeta 'planet'.
Keywords: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Published in DKUM: 13.01.2022; Views: 969; Downloads: 144
Full text (883,55 KB) |
7. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Keywords: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 871; Downloads: 117
Full text (1,81 MB) |
8. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega VrhaNejc Lazar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Keywords: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1140; Downloads: 100
Full text (671,83 KB) |
9. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoruBarbara Zakocs, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Keywords: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1032; Downloads: 142
Full text (2,04 MB) |
10. Izrazje in spolni stereotipi v izbranih katalogih igračAleksandra Vuk Kosi, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo uvodoma obravnava tematiko igrač in iger, pomen igre, vrste igrač in iger, igrače in igre glede na starostno obdobje otrok ter spolne stereotipe, ki se ob tem kažejo. V empiričnem delu je zbrano izrazje s področja igrač in iger, ki je bilo izpisano iz katalogov igrač iz obdobja od 30. oktobra 2019 do 7. januarja 2020. Izrazje je glede na vrsto predmetnosti klasificirano na tematske skupine in analizirano na besedotvorni ter leksikalni ravni. Ugotovljeno je, da je večina izrazov večbesednih, npr. nindža želva, večnamenska igralna miza, žirafa Sophie za grizenje, in da so izrazi pogosto samostalniške besedne zveze z levim prilastkom, npr. pametni kuža, namizni biljard, zabavna tablica. Opazna je tudi prisotnost prevzetih izrazov v citatni obliki, npr. Activity Junior, igra Twister, trikolesnik Be Fun. Med izpeljankami po pričakovanjih izstopajo manjšalnice, npr. avtomobilček, poganjalček, ropotuljica, žogica. Med zbranimi izrazi so tudi taki, ki v SSKJ2 še niso evidentirani, npr. robojajček, transformer, vstavljanka. Spolni stereotipi so opazovani glede na pojavljanje v oglaševalskih in promocijskih katalogih ter v ponazarjalnih zgledih v SSKJ2. Ugotovljena je prisotnost spolnih stereotipov, ki igrače in igre delijo glede na predpostavko o primernosti za deklice oz. dečke (npr. deklice se igrajo s punčkami), vendar pa so na določenih mestih ti stereotipi že preseženi. V analiziranih katalogih tako najdemo npr. gasilski tovornjak poveljnice gasilcev, na slikah že opazimo, da se z avtomobilčki igrajo deklice in dečki, da so deklice gradbinke ipd.
Keywords: leksika, strokovno izrazje, besedotvorje, igra, igrača, stereotip, slovar.
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1190; Downloads: 173
Full text (669,62 KB) |
