| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken Homes
Tamara Kovač, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Keywords: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 951; Downloads: 75
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2396; Downloads: 346
.pdf Full text (4,43 MB)

3.
Simbolika barv v romanu Uweja Timma Rot Kontrastivna slogovna analiza originala in slovenskega prevoda
Daniela Arnuš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil predstaviti kakšen vpliv ima simbolika barv v romanu Rot (Rdeče) avtorja Uweja Timma, na karakterizacijo glavne osebe. Raziskala sem simboliko treh barv, ki se v romanu najpogosteje pojavljajo; črna, bela in rdeča. S kontrastivno slogovno analizo originala in slovenskega prevoda sem hotela prikazati, kakšne slogovne figure uporablja Uwe Timm v originalu ter posledično predstaviti, kako se je prevajalec Slavo Šerc lotil prevajanja teh slogovnih figur. Najprej sem raziskala mikrostrukturno raven besedila, primerjala original in prevod ter pomembne slogovne figure. Upoštevala sem tudi makrostrukturno raven in prišla do zaključka, da je prevajalec Slavo Šerc, sledil slogu originala.
Keywords: simbolika barv, slogovna analiza, slogovne figure, Uwe Timm, Rot, pogrebni govor, mikrostrukturna raven, makrostrukturna raven.
Published in DKUM: 22.11.2011; Views: 3311; Downloads: 174
.pdf Full text (383,81 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica