| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Otrokova ločitev od staršev pri vsakodnevnem prihodu v vrtec : diplomsko delo
Nika Jerebic, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Keywords: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 300; Downloads: 33
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Otroška risba in navezanost na učiteljico pri otrocih z motnjo avtističnega spektra
Špela Pernat, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava povezavo med elementi v otroški risbi in navezanostjo otrok z motnjo avtističnega spektra na učiteljico. Teoretični del je osredotočen na značilnosti motnje avtističnega spektra, pomen in sloge navezanosti ter na razvoj otroške risbe. V raziskavi je sodelovalo 120 otrok, več kot polovica z motnjo avtističnega spektra, in njihove učiteljice. Na podlagi ocenjevalne lestvice navezanosti smo ugotovili slog navezanosti posameznega učenca na učiteljico in potem ta rezultat primerjali z merili za ocenjevanje risbe z naslovom Jaz in moja učiteljica. Merila za ocenjevanje risbe smo določili na podlagi elementov, ki so se izkazali kot dobri pokazatelji sloga navezanosti v drugih raziskavah, in elementov, ki so se najpogosteje pojavljali v risbah iz našega vzorca. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo otroci z motnjo avtističnega spektra v primerjavi z nevrotipičnimi vrstniki zakasneli razvoj otroške risbe in da manj pogosto izražajo varen slog navezanosti na učiteljico. Rezultati so podprli predpostavko, da večina otrok izraža varen slog navezanosti na učiteljico in pokazali povezavo med elementi v risbah in navezanostjo.
Keywords: motnja avtističnega spektra, navezanost, otroška risba, slogi navezanosti, navezanost na učiteljico
Published in DKUM: 21.02.2022; Views: 1282; Downloads: 99
.pdf Full text (2,65 MB)

3.
Slogi navezanosti in dimenzije uravnavanja čustev
Ksenija Radinović, 2020, master's thesis

Abstract: Uravnavanje čustev ima ključno vlogo v zdravem, prilagojenem delovanju človeka in je predmet raziskovanja mnogih avtorjev, ki povezujejo spoznanja psiholoških in bioloških disciplin. V sodobni literaturi je na omenjenem področju raziskovanja prevladalo stališče, da se čustvenega razvoja ne da razumeti izven okvirja intimnih odnosov. V tem kontekstu predstavlja klasična teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti za uravnavanje čustev. Namen magistrskega dela je preučiti uravnavanje čustev in navezanost pri odraslih. Zanimalo nas je, ali se različni slogi navezanosti povezujejo s težavami v uravnavanju čustev. Raziskali smo tudi, ali se kaže spol kot moderator povezanosti slogov ne-varne navezanosti s čustvenim zavedanjem. Vzorec je zajemal 229 udeležencev. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Lestvico ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (DERS), vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi (ECR-R) in Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ). V raziskavi smo ugotovili, da se varna navezanost negativno povezuje s težavami v uravnavanju čustev, medtem ko se sloga ne-varne navezanosti (anksiozne, izogibajoče) in težave v uravnavanju čustev povezujejo pozitivno. Glede vloge spola kot moderatorja učinka povezanosti ne-varnih slogov navezanosti s čustvenim zavedanjem smo na podlagi rezultatov ugotovili, da imajo izogibajoče navezani moški več težav s čustvenim zavedanjem kot izogibajoče navezane ženske. Hipoteze o učinku spola pri moderiranju povezanosti anksiozne navezanosti s čustvenim zavedanjem na našem vzorcu nismo podprli.
Keywords: uravnavanje čustev, slogi navezanosti, razlike med spoloma
Published in DKUM: 27.02.2020; Views: 1486; Downloads: 470
.pdf Full text (987,46 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica