| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) na rast in razraščanje pri mikropropagaciji sliv (Prunus domestica L.)
Marko Šalamun, 2021, master's thesis

Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju.
Keywords: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP
Published: 17.06.2021; Views: 90; Downloads: 31
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjev
Anja Kac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Keywords: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Published: 07.09.2020; Views: 176; Downloads: 51
.pdf Full text (4,75 MB)

3.
4.
5.
6.
Vpliv različnih načinov razkuževanja na regeneracijo brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.)
Boris Potočnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Rastline razmnožujemo z mikropropagacijo, kadar želimo skrajšati čas razmnoževanja in vzgojiti veliko število rastlin na majhnem prostoru, neodvisno od letnega časa, ali kadar je klasično razmnoževanje dolgotrajno in težavno. Namen raziskave je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo uporabili različne postopke razkuževanja brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.). Najprej smo vse razkuževali 40 sekund v 70 % etanolu in nato določeno število brstov 15 minut v DICA, 10 minut v DICA ali 15 minut v natrijevem hipokloritu. Najboljši način sterilizacije brstov smo dosegli z 10 minutnim razkuževanjem DICA (45% sterinih brstov). V drugem delu pa je bil naš namen najti čim bolj optimalno gojišče za razmnoževanje. Uporabili smo štiri različna gojišča G1, G2, G3 in G4. Vsako gojišče se je razlikovalo po tem, ali je vsebovalo saharozo ali glukozo, MS (Murashige in Skoog, 1962) ali McCown woody plant medium (Lloyd in McCown 1980) in različne kombinacije rastnih regulatorjev BAP, IBA in NAA. Kot najboljše se je izkazalo gojišče G2 na bazi McCown woody plant medium, kjer smo po treh mesecih dosegli namnožitveni faktor 22,25.
Keywords: sliva, Prunus cerasifera Ehrh., mikropropagacija, razkuževanje
Published: 26.10.2011; Views: 2821; Downloads: 217
.pdf Full text (478,38 KB)

7.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost sladkorjev (fruktoze, glukoze, saharoze) in sorbitola v času zorenja različnih sort sliv ('Hanita', 'Tophit', 'Valor'). Vsebnost sladkorjev in sorbitola smo določali s tekočinsko kromatografijo (HPLC) in RI-detekcijo. Med zorenjem vsebnost topne suhe snovi (TSS) pri vseh sortah narašča, medtem ko vsebnost skupnih kislin (TA) pada. Pri optimalni zrelosti vsebujejo slive največji delež saharoze (51,4 mg/g–58,6 mg/g), sledita ji glukoza (31,5 mg/g–45,4 mg/g) in sorbitol (24,2 mg/g–31,4 mg/g), najmanj pa vsebujejo fruktoze (17,8 mg/g–19,4 mg/g). Koncentracije glukoze, fruktoze in sorbitola kažejo rahel padec med zorenjem, ne da bi to vplivalo na koncentracijo skupnih sladkorjev, saj se je v enakem času koncentracija saharoze povečala. Razlike med posameznimi sladkorji, glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi sladkorjev in sorbitola.
Keywords: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Published: 19.09.2011; Views: 2314; Downloads: 151 
(1 vote)
.pdf Full text (534,62 KB)

8.
SPREMEMBE NEKATERIH PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI SLIV (Prunus Domestica L.) MED ZORENJEM
Sanja Cestnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2010 preučevali razvoj nekaterih parametrov zrelosti in kakovosti sliv Prunus domestica L. V poskus so bile vključene tri sorte sliv: ´Valor´, ´Stanley´ in ´Hanita´. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja za posamezno sorto sliv ter določiti povezavo med trdoto mesa plodov, maso plodov ter vsebnostjo topne suhe snovi z barvo plodov. Rezultati poskusa so pokazali, da barva kot parameter kakovosti in hkrati zrelosti pri različnih sortah sliv ni dober pokazatelj optimalnega časa obiranja, saj se je pri sorti ´Valor´ razvila 17 dni pred užitno zrelostjo, pri sorti ´Stanley´ 10 dni in pri sorti ´Hanita´ 15 dni pred užitno zrelostjo. Pokazalo se je, da sorta ´Hanita´ v naših klimatskih pogojih doseže najintenzivnejšo modro barvo, največ topne suhe snovi (18,72 ºBrix) razvije sorta ´Valor´ in največjo trdoto mesa v času optimalne zrelosti (0,99 kg/cm²) obdrži sorta ´Stanley´.
Keywords: sliva, barva, zrelost
Published: 15.10.2010; Views: 2112; Downloads: 163
.pdf Full text (2,30 MB)

9.
Vpliv stopnje zrelosti na celokupno antioksidativno učinkovitost v različnih sortah sliv
Damjana Zalokar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo določali celokupno antioksidativno učinkovitost (AOU) v različno zrelih plodovih štirih sort sliv 'Čačanska lepotica', 'Valor', 'Stanley' in 'Tophit'. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in ekstrahirali z raztopino aceton/voda (70 : 30, v/v). V ekstraktih smo določili celokupno AOU z ABTS metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS·+ radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS (2,2'azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. AOU je bila odvisna od sorte in od stopnje zrelosti. Med zorenjem se je kazal trend naraščanja AOU do stopnje optimalne zrelosti. V optimalno zrelih plodovih je bila najvišja AOU ocenjena pri sorti 'Valor' (18.6 µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g svežega vzorca (SV)), sledili sta sorti 'Čačanska lepotica' (12.8 µmol TE/g SV) in 'Stanley' (11.4 µmol TE/g SV), najnižja vrednost pa je bila določena pri sorti 'Tophit' (10.8 µmol TE/g SV). Glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko razlike v AOU pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi fenolnih sekundarnih metabolitov.
Keywords: Sliva (Prunus domestica L.), antioksidativna učinkovitost, zorenje
Published: 13.10.2010; Views: 2109; Downloads: 198
.pdf Full text (185,48 KB)

10.
DINAMIKA RAZVOJA PARAMETROV ZRELOSTI SLIV Prunus domestica L.
Mladen Radovanović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 proučevali razvoj parametrov zrelosti sliv Prunus domestica L. V poskusu je bilo vključenih pet sort sliv: Čačanska lepotica, Hanita, Valor, Stanley in Tophit. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja za posamezno sorto sliv ter določiti povezavo med vsebnostjo topne suhe snovi, skupnih titracijskih kislin ter trdoto mesa plodov z barvo plodov. Rezultati poskusa so pokazali, da barva kot parameter kakovosti in hkrati zrelosti pri različnih sortah sliv ni dober pokazatelj optimalnega časa obiranja, saj se pri nekaterih sortah (Valor, Stanley) razvije pozneje in nekaterih prej (Čačanska lepotica, Tophit) glede na razvoj ostalih parametrov zrelosti. Pokazalo se je, da sorta Hanita v naših klimatskih pogojih doseže najvišjo vsebnost C- vitamina, najintenzivnejšo modro barvo razvije sorta Hanita in največ topne suhe snovi sorta Valor.
Keywords: sliva, barva, zrelost, kakovost
Published: 30.11.2009; Views: 2820; Downloads: 228
.pdf Full text (549,28 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica