| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Slikarska avtoportretna podoba in proces njene digitalizacije : magistrsko delo
Katja Škorjanc, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo najprej opredeli pojma portret in avtoportret v slikarstvu, ki pa vodita do vprašanja, zakaj ljudje že od samega začetka stvarjenja čutimo potrebo po reprezentiranju in analizi samega sebe. V latinščini pojem »portretirati« govori o »risanju vnaprej« ali »reprezentaciji« svojega jaza. Možni temeljni povod za nastanek omenjenega je želja, da izrazimo sami sebe drugim, zunanji okolici in družbi ter tako tudi kreiramo objektivno reprezentacijo subjektivnega jaza. Poleg tega se današnji likovni ustvarjalec sooča z uporabo novih likovnih in slikarskih tehnik, ki seveda aktivno sooblikujejo vsebino izraza. Sprejemanje novih tehnik podira meje tradicionalnih medijev in ustvarja sporočilo, ki odraža nove ideje socialnega in političnega vidika 21. stoletja. Nove tehnologije se tako prilagajajo, olajšujejo in hkrati nadgrajujejo avtorske izkušnje na različnih umetniških področjih kot so video, fotografija, instalacija, grafika, risanje in digitalno slikanje. Slednje, torej digitalno slikarstvo, je nastajajoča in hkrati naraščajoča umetniška oblika, v kateri se z digitalnimi orodji s pomočjo računalnika, digitalizacijske/grafične tablice in pisala ter programske opreme v prazno datoteko/digitalni »prazen papir« nanašajo tradicionalne tehnike slikanja, kot so akvarel, olje, impasto itd. Digitalno oljno slikarstvo tako predstavlja zlato nit magistrskega dela, saj so v njegovem sklopu nastala štiri umetniška dela oz. avtoportreti, ki so bili ključni za nastanek zaključnega dela. Slikarski slog avtoportretov se deloma naslanja na opuse starih slikarskih mojstrov, kot so Albrecht Dürer, Francis Bacon, Michelangelo Merisi da Caravaggio, Lucian Freud in Nicola Samori. Na podlagi njihovih navajanj se dotaknem pomena eklektičnega delovanja v smislu rasti lastnega umetniškega sloga, ki nezavedno izhaja iz predhodnih umetnikov in njihovih del, naj bodo to ali velikani umetnosti ali pa povsem neopazna posamezna dela, ki se nam po spletu naključij zasidrajo v spomin. Po opredelitvi in analizi svojega umetniškega sloga se magistrsko delo nadaljuje v opisu praktične izvedbe, kjer opisuje korake procesa, v katerem so nastala dela in krajši opis dveh programov (Procreate in Paint Tool SAI), v katerih so bila dela izvedena. Temu sledi evalvacija nastalih likovnih izdelkov, možne nevšečnosti, ki so se pojavile v samem procesu ustvarjanja in tiskane materializacije del, ter končni sklep, ki obravnava naravo, prednosti in slabosti digitalnega slikanja ter končno idejo o dialogu med digitalnim in tradicionalnim oljnim slikarstvom.
Keywords: Portret, avtoportret, slikarstvo, digitalno slikarstvo, digitalizacija
Published in DKUM: 18.01.2022; Views: 326; Downloads: 29
.pdf Full text (2,19 MB)

2.
Jackson Pollock,Franz Kline in izraznost osebne slikarske geste : magistrsko delo
Rene Macura, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Jackson Pollock, Franz Kline in izraznost osebne slikarske geste je razdeljena na tri sklope. Pod prvi sklop spada likovno mišljenje, ki je tesno povezano z likovno prakso. Tukaj raziskujemo zunanji in notranji svet med ustvarjanjem, pri čemer imajo predhodna izkustva pomembno vlogo. V drugi del preidemo s slikarsko gesto, kjer imajo velik vpliv tudi telo in njegovi gibi. V povezavi s samim ustvarjanjem pod ta sklop uvrščamo še poglavje slikovne ploskve in abstraktnega ekspresionizma, pri katerem poglavje razdelimo na dva umetnika, ki smo ju uporabili kot vzora za pripravo zaključnega dela. Pod tretji sklop pa uvrščamo praktični del, kjer naredimo navezavo na teoretična sklopa, ki smo ju raziskovali in ju v praksi udejanjimo ter problematiziramo.
Keywords: Jackson Pollock, Franz Kline, gesta, slikarstvo, izraznost
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 191; Downloads: 29
.pdf Full text (8,36 MB)

3.
Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom - analiza likovnih vzorov
Nike Duh, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni v literaturi navedeni kot tudi na novo odkriti likovni vzori za srednjeveško poslikavo cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu nad Kamnikom. Predloženo delo je prva samostojna obravnava likovnih vzorov za ikonografske posebnosti svetoprimoške poslikave. Obravnavani so izbrani prizori, katerim se pisci v literaturi do sedaj še niso natančneje posvečali. Poudarek je na prizorih iz Marijinega cikla, ki vsebujejo ikonografske posebnosti, kot so pismo s tremi pečati in zavrnjeni snubec, ki v besu grize palico, na izbranih figurah kraljevega spremstva in žanrskih upodobitvah v prizoru Pohoda in poklona sv. Treh kraljev, na podobah nadlog na Kužni sliki in določenih samostojnih prizorih. Vsi zbrani primeri možnih zgledov so bili s stališča sloga, tipologije in ikonografije primerjani s svetoprimoškimi prizori in ob koncu naloge analizirani v navezavi na geografsko območje njihovega nastanka. Izkazalo se je, da so grafične predloge skoncentrirane na območje južne in osrednje Nemčije. V zvezi s slikarskimi vzori, ki so zastopani predvsem z oltarnimi tablami, pa je bilo ugotovljeno, da je njihov izvor predvsem južna Nemčija, prihajajo pa tudi s Tirolske, predvsem z Južne, posamezni primeri pa tudi s Koroške, iz Kölna, Salzburga, z Nizozemske ter iz osrednje in severne Italije.
Keywords: pozni srednji vek, umetnost, ikonografske posebnosti, stenske poslikave, grafični listi, tabelno slikarstvo, Albrecht Dürer, Sv. Primož nad Kamnikom
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 511; Downloads: 148
.pdf Full text (15,95 MB)

4.
Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetniki
Dona Pratnekar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Keywords: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Published in DKUM: 20.10.2017; Views: 1276; Downloads: 105
.pdf Full text (2,90 MB)

5.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Keywords: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 1377; Downloads: 219
.pdf Full text (11,49 MB)

6.
Postni prti v vzhodnoalpskem prostoru 1450-1530 in pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami
Nataša Radanovič, 2017, master's thesis

Abstract: Pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami sta po številu prizorov najobsežnejša v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. V literaturi se je v zvezi z obema cikloma že večkrat omenjala povezava s postnimi prti, kakršne pozna gotika v alpskih deželah. Kljub temu konkretnih primerjav še ni bilo opravljenih. Z raziskavo, opravljeno v tem magistrskem delu, sem želela ugotoviti, kakšen vpliv so imeli postni prti na oba pasijonska cikla, predvsem na izbiro motivov in zaporedje prizorov ter ikonografske podrobnosti. Raziskava je pokazala, da so na oba pasijonska cikla zelo verjetno vplivali postni prti z avstrijske Koroške, a tudi s širšega srednjeevropskega prostora (Štajerska, južna Nemčija). Na to kaže likovna zasnova obeh poslikav in enako zaporedje motivov. Zaradi slabe ohranjenosti postnih prtov ni bilo mogoče najti direktnega vzora za katero od obeh stenskih poslikav, domnevam pa, da sta se slikarja zgledovala tudi po stenskih poslikavah. Enakomerna geografska razširjenost postnih prtov in poslikav z največ pasijonskimi prizori kaže na obstoj tematskih predlog, ki so bile lahko vzorčne knjige, grafične predloge ali holandska štiridesetlistna Biblia pauperum.
Keywords: Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, Sv. Peter nad Begunjami, cerkev sv. Petra, postni prti, avstrijska Koroška, Jernej iz Loke, Andrej iz Ottinga, freske, srednjeveško stensko slikarstvo, pasijonski prizori, pasijonski cikel.
Published in DKUM: 11.08.2017; Views: 1438; Downloads: 144
.pdf Full text (4,58 MB)

7.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, master's thesis

Abstract: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Keywords: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1418; Downloads: 170
.pdf Full text (1,04 MB)

8.
Prekmurska motivika v slikarstvu med preteklostjo in sedanjostjo
David Lukač, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Prekmurska motivika med preteklostjo in sedanjostjo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Z njim želimo preveriti podobo panonskega sveta v slikarstvu nekdaj in danes, predvsem pa želimo prepoznati dosedanje gledanje likovnih del prekmurskih slikarjev 20. stoletja in ugotoviti, na kakšen način se spreminjajo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti prekmurskega slikarstva 20. stoletja, pomembnejše predstavnike prekmurskega slikarstva in njihov umetniški izraz. Predstavili smo tudi spoznanja o prekmurskem slikarstvu 20. stoletja, ki potrjujejo nekatera naša raziskovalna vprašanja. Pri praktičnem delu smo predstavili značilnosti lastnega slikarskega izraza ter umetniška dela. V njih smo iskali stilne in motivne podobnosti s slikarji, omenjenimi v teoretičnem delu. Pri snovanju lastnih del smo izhajali iz percepcij prekmurskih slikarjev in prekmurske motivike.
Keywords: slovensko slikarstvo, moderno slikarstvo, Prekmurje, prekmursko slikarstvo, sodobno slikarstvo, prekmurski slikarji, motivi v slikarstvu, slikarstvo 20. stoletja.
Published in DKUM: 19.01.2017; Views: 1400; Downloads: 180
.pdf Full text (4,91 MB)

9.
SINTEZA ZVOKA IN PODOBE
Peter Valtl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani. Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe. Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti. Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe. V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Keywords: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1667; Downloads: 211
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
REPREZENTACIJA SMRTI V SLIKARSTVU
Mojca Hribernik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je na podlagi izbranih primerov na pregleden način prikazan motiv smrti v slikarski umetnosti. Motiv smrti v slikarstvu smo raziskali tudi v slovenskem prostoru. Janez iz Kastva in Mrtvaški ples, France Mihelič in Mrtvi kurent, opus Nismo poslednji Zorana Mušiča ter Jože Tisnikar in njegovo delo v prosekturi. V magistrskem delu z naslovom Reprezentacija smrti v slikarstvu smo se soočali s tematsko razdelitvijo na reprezentacijo smrti, zgodovinski pregled in interpretacijo slikarjevih intenc. Raziskovali smo pod predpostavko, da vsakršen motiv na slikarjevem platnu zrcali zgodovinski in individualno-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Naš cilj je bil raziskati večplastnost morbidne tematike v slikarstvu. Na podlagi tega smo ugotavljali razlike in podobnosti med svetovnimi ter slovenskimi slikarskimi deli. Raziskali smo odnos med umetniškim delom, družbeno percepcijo smrti in konkretno izkušnjo slikarjev. Reprezentacijo smrti smo klasificirali na neposredno in posredno z namenom podrobneje raziskati ta diadni odnos. S pojmovno mrežo, ki smo jo razvili pri t. i. eksplicitnih in obsesivnih delih, nam je bilo omogočeno raziskovanje tudi bolj subtilnih elementov reprezentacije smrti v likovni umetnosti.
Keywords: bolezen, France Mihelič, Jože Tisnikar, reprezentacija, umetnost, smrt, slikarstvo, kontekst, motiv, morbidnost, mrtvaški ples, simbol, uboj, vojna, Zoran Mušič.
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1325; Downloads: 202
.pdf Full text (3,91 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica