| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza komisioniranja z uporabo pametnih očal za sledenje pogledu komisionarja : magistrsko delo
Miša Gabor Zver, 2022, master's thesis

Abstract: Komisioniranje predstavlja najintenzivnejši skladiščni proces, saj se zanj porabi največ časa. Zaradi slednjega raziskovalci že leta iščejo rešitve, kako izboljšati proces, oz. doseči večjo učinkovitost. S ciljem povečanja produktivnosti procesa komisioniranja uporabljamo metode in tehnike, ki pomagajo doseči učinkovit proces. Ena izmed sodobnih tehnologij na trgu je sledenje pogledu, v angleščini »Eye tracking«. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kateri tip označb skladiščnih regalov je za komisionarje najbolj razumljiv, da čim prej najdejo iskane artikle. Za dosego cilja smo analizirali čas komisioniranja ter kolikokrat so komisionarji začetniki med procesom komisioniranja osredotočeni na različne označbe na skladiščnih regalih. Raziskavo smo izvedli tako, da smo s komisionarji začetniki izvedli eksperiment, kjer so komisionirali glede na različne načine označb regalov. Z eksperimentom smo s pomočjo očal za sledenje pogledu pridobili posnetke, ki smo jih analizirali v programu Tobii Pro Lab in tako pridobili čase komisioniranja, število in trajanje fiksacij. Glavne ugotovitve pri analiziranju časa komisioniranja so, da so bili komisionarji začetniki najhitrejši pri drugem načinu označbe regalov, kjer so imeli na delovnem nalogu podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji, coni oz. regalu in višini, na kateri se je nahajal iskani artikel. Skupno so potrebovali T = 2.509 s, kar je bilo za ΔT = 113 s hitreje od drugega najboljšega časa, ki so ga dosegli komisionarji začetniki pri četrtem načinu označb. Pri tem so imeli komisionarji začetniki na razpolago podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji artikla, coni oz. regalu, višini oz. črki, barvi in številki zabojnika. Največ časa, T = 2.803 s, so komisionarji začetniki potrebovali za komisioniranje po tretjem načinu označb, kjer so imeli na voljo podatke o nazivu artikla, mikrolokaciji, coni oz. regalu, višini oz. črki in barvi. Pri analizi fiksacij, torej pogledov na določenih točkah, smo ugotovili, da so bili komisionarji začetniki največ časa osredotočeni na delovni nalog, in sicer 36 % celotnega časa. Naziv artikla in skeniranje artikla sta bila na drugem in tretjem mestu s 30 in 28 %. Kot naslednje so bili največ časa osredotočeni na mikrolokacijo artikla, višino oziroma črko ter na številko zaboja. Najmanj pa so bili osredotočeni na številko regala in barvo. Pri analizi števila fiksacij smo ugotovili, da so največkrat, tj. 646-krat, pogledali na delovni nalog, nato pa na naziv artikla, 543-krat. Na naslednjih mestih so bili skeniranje artikla, višina oz. črka, mikrolokacija artikla ter barva. Najmanjkrat so pogledali na številko zaboja, 22-krat, ter na številko regala, 10-krat.
Keywords: skladiščenje, komisioniranje, komisionarji začetniki, označbe regalov, pametna očala za sledenje pogledu, Tobii Pro Lab, analiza učinkovitosti
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 667; Downloads: 48
.pdf Full text (2,68 MB)

2.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Keywords: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Published in DKUM: 04.03.2021; Views: 2156; Downloads: 261
.pdf Full text (10,07 MB)

Search done in 1.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica