| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
HIŠA IZ SLAME
Sara Kopše, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu diplomske naloge je opisan koncept naravne gradnje ter naravni gradbeni materiali. Med temi je podrobno analiziran naravni gradbeni material, slama. V poglavjih ki sledijo, je teoretično razložena gradnja iz slamnatih bal. Poudarek je predvsem na tem, kakšne bale so za gradnjo ustrezne, kakšne vrste konstrukcij poznamo ter njihove značilnosti. Literature s tega področja ni ravno veliko, ker se gradnja iz slamnatih bal šele razvija. Najbolj zanimiv je zadnji del diplomskega dela, kjer je opisan potek gradnje hiše iz slame na primeru iz prakse. Prikazan in predstavljen je nenosilni sistem gradnje. Pri takšnem sistemu gradnje, bale same ne prevzemajo obtežb, ampak služijo kot izolacija med skeletno leseno konstrukcijo.
Keywords: hiša iz slame, naravni gradbeni materiali, slama, ilovica
Published: 10.11.2011; Views: 3551; Downloads: 994
.pdf Full text (8,31 MB)

2.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA
Vuk Radojković, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu prikazujemo študijo vpliva predobdelave lignoceluloznih materialov z glivo Trametes Versicolor in vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo preučevali stopnjo razkroja lignina po končanem procesu anaerobne digestije, časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo ter optimalno velikost delcev substrata za analizo vsebnosti lignina. Kot substrata smo uporabili koruzno slamo in celulignin, izoliran iz kostanja, sama ali zmešana v različnih razmerjih. Tako dobljene vzorce substratov smo predobdelali z glivo Trametes Versicolor. Za primerjavo so služili rezultati, dobljeni z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Ugotovili smo, da pri digestiji koruzne slame, same ali zmešane z celuligninom, nastane več bioplina, če le ta ni predobdelana z glivo. Pri tem je najdonosnejša kar sama koruzna slama. Pri čistem celuligninu je opažen obraten trend, in sicer je donos bioplina bistveno večji pri predobdelanem celuligninu. Rezultati kažejo, da je za analizo vsebnosti lignina najoptimalnejša uporaba substratov z delci velikosti med 2 in 2,5 mm. Vsebnost lignina se pri obraščanju materialov z glivo najprej zniža, nato po nekaj dneh sledi naraščanje, zatem ponovni pad in ponovno naraščanje.
Keywords: Bioplin, predobdelava, anaerobna digestija, lignin, koruzna slama, Trametes Versicolor
Published: 16.07.2013; Views: 1914; Downloads: 42
URL Link to full text

3.
ZASNOVA SODOBNE PANONSKE HIŠE
Nina Kolarič, 2013, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi je izdelana idejna zasnova sodobne panonske hiše iz naravnih materialov. Predstavljene so značilnosti tipične panonske hiše v preteklosti in naravni materiali, ki so se uporabljali v preteklosti in ki se uporabljajo še danes. Podrobneje so predstavljeni naravni materiali les, ilovica in slama, ki so uporabljeni kot gradniki zasnovane hiše. Hiša je zasnovana za štiričlansko družino in povzema tradicionalno arhitekturo panonske hiše, vendar je prilagojena potrebam sodobne družine. V osnovi ima hiša eno bivalno enoto in eno delovno enoto, je pa zasnovana tako, da jo je možno modificirati v dve bivalni enoti in eno prostočasno enoto, ko otroci odrastejo.
Keywords: arhitektura, panonska hiša, naravni materiali, slama, les, ilovica
Published: 28.08.2013; Views: 2837; Downloads: 298
.pdf Full text (16,58 MB)

4.
HIŠA PO BIO-EKOLOŠKIH PRINCIPIH
Polona Sever, 2014, diploma project paper

Abstract: V diplomskem izpitu je predstavljena idejna zasnova sodobne enodružinske hiše, ki je zasnovana po bio-ekoloških principih. Hiša s svojo tehnologijo grajenja, sestavo ter uporabo minimalno škodi okolici ter za svoje delovanje uporablja izključno alternativne vire energije. V veliki meri se posvečamo gradnji z nekdaj zelo razširjeno slamo in ilovico, ki imata izjemne lastnosti ter bogato zgodovino. Materiala sta zelo obstojna ter v izobilju, lahko ju ponovno uporabimo, recikliramo ali pa enostavno pustimo, da se razgradita v naravnih ciklih okolja. Pri gradnji združujemo zahteve sodobnega človeka in izročilo preteklosti ter človeku nudimo dom za dušo in telo.
Keywords: bio-ekološka hiša, biološka hiša, ekološka hiša, naravni materiali, slama, ilovica, les
Published: 11.09.2014; Views: 979; Downloads: 104
.pdf Full text (4,37 MB)

5.
Zasnova hiše na Goričkem iz naravnih gradbenih materialov
Sanja Červek, 2014, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi smo izdelali idejno zasnovo hiše iz naravnih materialov na izbrani lokaciji na Goričkem. Opisali smo značilnosti tipične goričke hiše v preteklosti ter naravne materiale, ki so bili takrat na tem območju najpogosteje v uporabi. Raziskali smo tudi principe ekološke gradnje. Pri izdelavi zasnove smo določena dognanja implementirali v predvideno novo gradnjo, zato je konstrukcija hiše sestavljena iz lesa, slame in ilovice. Zasnovana je za starejši, umetniško naravnan par. Sestavljena je iz treh posameznih enot, da ugodi vsem njunim potrebam.
Keywords: lesena gradnja, hiša iz slame, naravni gradbeni materiali, les, slama, ilovica, ekološka gradnja
Published: 11.09.2014; Views: 1096; Downloads: 128
.pdf Full text (43,60 MB)

6.
Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule
Tadej Iršič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Keywords: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Published: 16.09.2016; Views: 748; Downloads: 127
.pdf Full text (1,87 MB)

7.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Keywords: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Published: 14.10.2016; Views: 755; Downloads: 20
.pdf Full text (2,46 MB)

8.
Turistično informacijski center v Čakovcu
Klara Glad, 2017, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi je izdelana arhitekturna rešitev turistično informacijskega centra z vključeno kavarno. Lokacija centra se nahaja v središču mesta Čakovec na Trgu Republike. S projektom sam želela približati gradnjo s sodobnimi in tradicionalnimi materiali ter omogočiti uporabnikom dostop do najbolj svežih informacij in najbolj udobno in ugodno bivanje v mestu.
Keywords: Arhitektura, turizem, informacije, center, slama, Čakovec
Published: 29.08.2017; Views: 255; Downloads: 76
.pdf Full text (39,52 MB)

9.
Uporaba lignoceluloznih materialov pri proizvodnji bioplina
Timotej Vidovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je poiskati način, kako bi lahko izboljšali pridobivanje bioplina in obenem nekoliko zmanjšali pritisk, ki ga le-ta prinaša na prehrambno verigo. Ugotavljali smo, če bi z zamenjavo koruzne silaže z drugimi energetskimi rastlinami, kot je npr. koruzna slama, proizvedli podobno količino bioplina in kakšen bi bil ekonomski učinek zamenjave silaže s slamo. Raziskavo smo izvedli z večjim številom paralelk v treh ponovitvah in v različnih razmerjih gnoja z nastiljem in koruzne slame oz. silaže, kjer smo koruzno silažo popolnoma zamenjali s koruzno slamo, silažo le delno zamenjali s slamo ter nastavitev, v kateri smo uporabili izključno piščančji gnoj z nastiljem brez dodatka sosubstratov slame in/sli silaže. Kot začetno predpostavko, s katero smo na koncu primerjali dobljene rezultate, so nam služili podatki obstoječe bioplinarne, ki za svojo proizvodnjo uporablja gnoj z nastiljem in koruzno silažo. Da pa bi ustvarili kar se da podobne pogoje kot jih imajo v bioplinarni, smo v vseh nastavitvah uporabljali inokulum, kakršnega uporabljajo v bioplinarni Draženci. Med samim procesom anaerobne digestije smo nato merili količino sproščenega bioplina in merili množinski delež metana in CO2 ter razgradnjo substratov. Dobljene rezultate smo ekstrapolirali na industrijsko merilo in izvedli primerjalno ekonomsko analizo stroškov uporabe vhodnih surovin. Tako iz vidika proizvodnje bioplina kot tudi iz ekonomskega vidika smo dobili obetajoče rezultate. Opazili smo, da že delna zamenjava silaže s tržno cenejšo koruzno slamo prinese znatne izboljšave ne samo iz vidika proizvedene količine bioplina, ampak tudi iz vidika stroškov surovin.
Keywords: Anaerobna digestija, bioplin, koruzna slama, koruzna silaža
Published: 22.11.2017; Views: 363; Downloads: 0
.pdf Full text (2,74 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica