Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Bolniki s sladkorno boleznijo se soočajo z negativnim odnosom do sladkorne bolezni, težavami pri obvladovanju sladkorne bolezni in psihološkimi težavami, kot so depresija, tesnoba, stres in motnje prehranjevanja, kar lahko vodi v slabšo urejenost sladkorne bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je počutje bolnikov s sladkorno boleznijo in s katerimi težavami se soočajo. Raziskovalna metodologija in metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema standardiziranima anketnima vprašalnikoma. Sodelovalo je 100 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: V okviru vprašalnika, ki se nanaša na oceno počutja in negativnih čustev bolnika, so anketiranci v povprečju dosegli 23,28 točk (SD = 18,72), v okviru vprašalnika o bolnikovem zdravju pa so anketiranci v povprečju dosegli 5,61 točk (SD = 5,20). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo povišane vrednosti HbA1c, imajo več težav kot bolniki, katerih vrednost HbA1c je v mejah priporočenih vrednosti (U = 386,500; p < 0,001). Prav tako je bila ugotovljena statistično pomembna povezava med trajanjem sladkorne bolezni in številom prisotnih težav, s katerimi se soočajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (r = 0,520; p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo bolniki z dlje časa trajajočo boleznijo in višjimi vrednostmi HbA1c več težav. Zelo pomembno je pravočasno izobraziti bolnike s sladkorno boleznijo. Prihodnje raziskave bi bile lahko pogosteje usmerjene v počutje in težave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Keywords: stres, težave pri sladkorni bolezni, depresija, nezadovoljstvo pri sladkorni bolezni, neobvladovanje sladkorne bolezni
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 377; Downloads: 100
Full text (546,95 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Funkcionalna insulinska terapija pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki pripomore, da bolnik doseže najbolje urejeno glikemijo. Osnova funkcionalne insulinske terapije je štetje ogljikovih hidratov v prehrani, pomembna pa so tudi redna testiranja bazalnih odmerkov insulina, test OH faktorja ter preverjanja korekcijskega faktorja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti funkcionalno insulinsko terapijo pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri se sladkorni bolniki na insulinskih črpalkah poslužujejo funkcionalne insulinske terapije, kater teste izvajajo največkrat, ter kako jim je bila s strani zdravstvenega osebja funkcionalna insulinska terapija razložena. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 50 sladkornih bolnikov na insulinski črpalki iz Društva diabetikov tipa 1 Slovenije na športno izobraževalnem vikendu na Pokljuki, maja 2012. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se večina anketiranih sladkornih bolnikov na insulinski črpalki poslužuje funkcionalne insulinske terapije za boljšo urejenost sladkorne bolezni, vendar jih večina teh za boljšo urejenost sladkorne bolezni izvaja le testiranja bazalnih odmerkov, medtem ko korekcijski in OH faktor preverjajo le redki. Ogljikove hidrate v prehrani štejejo skoraj vsi anketirani sladkorni bolniki. Ugotovili smo tudi, da je velika večina bolnikov zadovoljnih z razlago o funkcionalni insulinski terapiji s strani zdravstvenega osebja, ter da se je njihova kakovost življenja z njeno uporabo izboljšala. Sklep: Sladkorni bolniki na insulinski črpalki funkcionalno insulinsko terapijo poznajo, preverjajo bazalne odmerke, štejejo ogljikove hidrate, vendar je ne uporabljajo v celoti. Le redki opravljajo tudi test korekcijskega in OH faktorja. Medicinske sestre morajo takšne bolnike opomniti in jih ponovno podučiti o pomembnosti izvajanja vseh testov, jih motivirati in spodbuditi k sodelovanju pri polnem vodenju svoje bolezni.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorni bolnik, zdravljenje, insulinska črpalka, funkcionalna insulinska terapija, štetje ogljikovih hidratov.
Published in DKUM: 28.02.2013; Views: 3108; Downloads: 355
Full text (840,92 KB)

Abstract: V zadnjih 20 letih zanimanje za encimsko katalizirano sintezo estrov kot so sladkorni estri, narašča, saj je uporaba večine kemijsko sintetiziranih produktov omejena, zaradi številnih problemov povezanih z načinom proizvodnje. Namen diplomske naloge je bil sintetizirati sladkorne estre maščobnih kislin, ki jih uporabljamo v kozmetični, prehrambeni in farmacevtski industriji. Osredotočili smo se predvsem na sintezo saharoze monopalmitata. Za primerjavo smo izvedli tudi sintezo fruktoze in glukoze palmitata. Encimsko katalizirano sintezo sladkornih estrov maščobnih kislin smo izvedli v etil metil ketonu pri atmosferskem tlaku ter v mešalnem šaržnem reaktorju v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Reakcije smo katalizirali z imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo izvedli reakcijo sinteze saharoze palmitata in dobili produkt − monoester, ki ni vseboval sledov topila. V primerjavi z organskim topilom, etil metil ketonom, poteka reakcija v superkritičnem ogljikovem dioksidu brez prisotnosti molekularnih sit, kar predstavlja nižje stroške proizvodnje. Višje presnove so bile dosežene kadar smo sinteze izvajali v superkritičnem ogljikovem dioksidu.
Keywords: encimska sinteza, lipaza B, sladkorni estri maščobnih kislin, superkritični ogljikov dioksid
Published in DKUM: 24.05.2011; Views: 3227; Downloads: 240
Full text (2,13 MB)

Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen progresivne narave. Poleg rednega zdravljenja in obiskov pri diabetologu mora bolnik sam skrbeti za svoje zdravje. Vloga bolnika pri zdravljenju je nepogrešljiva in nujna, vendar mora biti sam v zadostni meri usposobljen zanjo. Pogoj za uspešno zdravljenje je razumevanje lastne bolezni in zdravljenja, zato je edukacija bolnikov izredno pomembna ob odkritju bolezni in tudi kasneje med zdravljenjem. Sodobna edukacija temelji na poznavanju bolnika, njegove starosti, življenjskih navad in izobrazbe. Pomembno je, da je prilagojena glede na bolnikovo obliko sladkorne bolezni in je v celoti čim bolj individualna. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 35 vprašanj. Vsi sodelujoči so se zdravili zaradi sladkorne bolezni v splošni bolnišnici na internem in abdominalnem oddelku, in sicer v letu 2010. Z raziskavo smo ugotavljali poznanost in osveščenost sladkornih bolnikov o sladkorni bolezni in njenih akutnih in kroničnih zapletih ter o pomenu zdravstvene vzgoje. Ugotovili smo, da so anketirani sladkorni bolniki dobro zdravstveno vzgojeni, zahvaljujoč, dobro vodeni šoli za sladkorne bolnike. Glede informiranja bolnikov o sladkorni bolezni smo dobili podatek, da je 16 (41 %) anketiranih dobilo znanje v šoli za diabetike, 15 (38 %) jih je dobilo znanje od medicinske sestre, vsi vprašani pa so bili z dobljenim znanjem zadovoljni. Sklep: Pri zdravljenju sladkorne bolezni je pomembna zdravstvena vzgoja, kjer ima bistveno vlogo medicinska sestra. Le-ta mora imeti ustrezno strokovno in pedagoško znanje. Sladkornega bolnika mora v obliki individualnega pogovora seznaniti o sladkorni bolezni in mu posredovati tudi ustrezna pisna navodila. Le dobra zdravstvena vzgoja je pogoj za preprečitev poznih komplikacij sladkorne bolezni.
Keywords: sladkorna bolezen, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, sladkorni bolnik
Published in DKUM: 02.07.2010; Views: 3688; Downloads: 397
Full text (436,22 KB)

Abstract: Problem, ki smo ga obravnavali v tej diplomski nalogi, je človek z diabetes v delovnem procesu. Diabetes je v sodobnem svetu ena izmed bolj razširjenih bolezni, predvsem zaradi načina življenja. V diplomi bomo najprej predstavili pojme sladkorne bolezen, njene značilnosti, vzroke za nastanek, preventivo. Opisali bomo tudi načine izračuna dnevne potrebe po hrani, spoznali prilagojen jedilnik za diabetike, ki jim omogoča nemoteno delo. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali stališča, ki jih imajo diabetiki do svoje bolezni, predvsem na delovnem mestu. Pri statističnem testiranju hipotez raziskovalnega dela smo uporabili program SPSS z 0,05 stopnjo tveganja ter grafe in tabele. Kot možnost nadaljnjega razvoja smo ponudili ustanovitev tečaja o diabetesu v organizaciji, ki smo ga podrobneje predstavili v prilogah in razkrili kritično oceno raziskovalnega dela diplomske naloge.
Keywords: diabetes, delovni proces, tečaj o sladkorni bolezni.
Published in DKUM: 30.09.2009; Views: 2077; Downloads: 199
Full text (2,91 MB)