11. Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezniKristijan Vukančić, 2018, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1516; Downloads: 167
 Full text (2,13 MB) |
12. Gradnja napovednih modelov s pomočjo strukturiranih in nestrukturiranih podatkovnih virovLeon Kopitar, 2017, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, predvsem v razvitih državah sveta. Za SB2 zboleva vedno več ljudi, in to zaradi neprimernega življenjskega stila, predvsem premalo fizične dejavnosti in nepravilnega prehranjevanja. Čeprav večina ljudi SB2 vidi kot samoumevno bolezen, ki se lahko pojavi v poznih letih, se mnogi ne zavedajo njene resnosti. SB2 predstavlja glavni vzrok za možgansko kap in bolezni srca. Poleg tega lahko privede do slepote, bolezni ledvic oziroma, v skrajnem primeru, tudi do smrti. S starostjo se tveganje za SB2 razumljivo povečuje, vendar pa lahko v veliki meri na povečanje tveganja vplivamo predvsem sami. Smrtnemu izidu so najbolj podvrženi bolniki s SB2, ki so bili hospitalizirani na enoti intenzivnega oddelka. Glavni namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv najpogosteje ponavljajočih se korenov besed iz zapisov o zdravljenju bolnika na točnost napovednega modela za napoved preživetja bolnikov s SB2.
Metodologija raziskovanja: Analize smo opravili na filtrirani podatkovni zbirki MIMIC-III, ki hrani skupno 4236 zapisov o bolnikih s SB2. Analize so bile izvedene s programskim jezikom R s pomočjo naslednjih klasifikatorjev: Random Forest, Single C5.0 Ruleset, Glmnet (Lasso regresija), XGBoost ter GBM. Rezultate smo evalvirali z Bootstrap metodo, ponovljeno 100-krat.
Rezultati: Vsi napovedni modeli, zgrajeni na podatkih moškega vzorca, so bili v primerjavi z modeli, zgrajenimi na podatkih ženskega vzorca, statistično signifikantno uspešnejši pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2 (ΔAUC = +0,049, p < 0,001). Z uporabo bigramov se rezultati napovedne uspešnosti statistično ne razlikujejo (p > 0,001). Ne glede na spol se rezultati pri napovedovanju z vključenim kriterijem SAPS izboljšajo v primerjavi z napovedovanjem, če kriterij SAPS ni prisoten (ΔAUCŽenske = +0,0756, ΔAUCMoški = +0,082).
Sklep: Napovedni model XGBoost je najprimernejši model za napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Prisotnost besed, ki se navezujejo na stimulacijo oziroma spodbujanje, starost, gibanje, neodzivnost in diagnozo intracerebralne krvavitve, ima največji vpliv na uspešno napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Z vključitvijo bigramov se uspešnost napovednih modelov ne izboljša signifikantno. Uporaba pogosto uporabljenega kriterija SAPS, ki temelji na fizioloških podatkih, ostaja primarno vodilo pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, napovedni modeli, zapisi medicinskih sester
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1763; Downloads: 343
Full text (1,03 MB) |
13. Otrok s sladkorno boleznijo in zdravljenje z insulinsko črpalkoKaja Rot, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena obravnava otroka s sladkorno boleznijo in inzulinsko črpalko. Predstavljen je razvoj sladkorne bolezni pri otroku, posebnosti glede na razvojna obdobja otroka, življenje otroka z inzulinsko črpalko ter vloga medicinske sestre.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s podrobno preučitvijo domače in tuje literature. Domačo literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovne baze COBISS, tujo s pomočjo podatkovnih baz Springerlink in Google book.
Rezultati: Sladkorna bolezen v Sloveniji in po svetu je v porastu, saj se število obolelih letno poveča za kar 4 %. Vloga medicinske sestre – edukatorke je bistvenega pomena, saj s pravilno edukacijo pripomoremo k boljšemu vodenju sladkorne bolezni in s tem k boljšim vrednostim glikoliziranega hemoglobina.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 1, otrok, inzulinska črpalka, edukacija, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 04.07.2017; Views: 1877; Downloads: 310
Full text (603,74 KB) |
14. Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantahNina Župan, 2017, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2.
Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom.
Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov.
Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Keywords: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 5688; Downloads: 407
Full text (846,90 KB) |
15. Samoocena znanja udeležencev o sladkorni bolezni v šoli za sladkorne bolnikeAna Vodeb, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo.
Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu.
Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način.
Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Published in DKUM: 31.03.2017; Views: 1879; Downloads: 377
Full text (1,82 MB) |
16. Prehranjevalne navade sladkornih bolnikov tipa 2Petra Vasle, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično neozdravljiva bolezen, ki se večinoma pojavi v srednjih letih ali v starostnem obdobju, zaradi nezdravega načina življenja. V prvi vrsti je zato prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek le te. Pravilno izbrane jedi in prehranjevalne navade pomagajo obvladovati sladkorno bolezen tipa 2. Prav tako je pravilno načrtovana prehrana osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2, njeno obvladovanje, zaplete in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre ter ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pri sladkornih bolnikih tipa 2.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize uporabljene domače in tuje literature iz primarnih dokumentov. V okviru raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Uporabili smo opisno metodo dela, saj smo podatke zbrali s pomočjo ankete. Anketni vprašalnik je vseboval 24 vprašanj. Pridobljene kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel, pridobljene rezultate pa smo ponazorili z grafi. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 seznanjeni s priporočili zdrave prehrane, vendar načel zdrave prehrane ne upoštevajo vedno, zaradi pomanjkanja časa, uživanja nezdrave hrane ali pa zato, ker jim kuhajo drugi. Anketiranci v večini za kuhanje uporabljajo svinjsko mast, rib ne uživajo pogosto, za sladkanje pa uporabljajo bel sladkor. Več kot polovica anketirancev uživa zajtrk vsak dan, ima 3 – 5 obrokov dnevno ter redno uživa sadje in zelenjavo.
Sklep: Sladkorna bolezen tipa 2 je precej razširjena kronično neozdravljiva bolezen. Zato je zelo pomemben zdrav način življenja, ki vključuje normalno telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj le tako lahko preprečimo in obvladamo sladkorno bolezen tipa 2. Zelo pomembno je zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, ki bolnika spodbuja in motivira k samostojnem izobraževanju.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, prehranjevalne navade, prehrana
Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 2724; Downloads: 333
Full text (914,77 KB) |
17. Pomen tkivnega doplerja pri odkrivanju zgodnjih sprememb v delovanju srca pri sladkornih bolnikih tipa 1David Šuran, 2017, doctoral dissertation Abstract: Izhodišče. Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 je značilna diabetična okvara srčne mišice z diastolično disfunkcijo levega prekata ob ohranjenem iztisnem deležu. Tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1) je po nekaterih podatkih diastolična disfunkcija levega prekata pogostejša kot v splošni populaciji, malo pa je podatkov o morebitni okvari krčenja levega prekata in prizadetosti desnega prekata.
Cilji. Cilji raziskave so bili opredeliti zgodnje ultrazvočne spremembe v strukturi in delovanju srca pri bolnikih s SBT1 brez znanih srčno-žilnih bolezni, ugotoviti pomen tkivne doplerske preiskave pri zgodnjem odkrivanju diabetične okvare srca in raziskati vpliv dolgoročne urejenosti glikemije na delovanje srca.
Metode. Pri 53 bolnikih s SBT1 brez arterijske hipertenzije in drugih pridruženih srčno-žilnih bolezni (povprečna starost 44,3 ± 5,4 let; 56,6 % moških, 43,4 % žensk) smo opravili dvodimenzionalno ultrazvočno preiskavo srca in rezultate primerjali s skupino 48 zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. S pulznim doplerjem smo izmerili hitrosti pretoka čez mitralno in trikuspidalno zaklopko. S pulznim tkivnim doplerjem smo izmerili sistolično in diastolično hitrost pomika mitralnega in trikuspidalnega obroča in pospešek izovolumetričnega krčenja obeh prekatov. Na delovni postaji smo opravili analizo vzdolžne deformacije levega prekata z metodo sledenja karakterističnih vzorcev v dveh dimenzijah (angl. two-dimensional speckle tracking). Pri bolnikih s SBT1 smo zbrali podatke o glikiranem homoglobinu v zadnjih petih letih.
Rezultati. Večina srednjih vrednosti meritev srčnih votlin, meritev s pulznim in s pulznim tkivnim doplerjem je bila pri obeh skupinah v normalnem območju glede na veljavna priporočila. Znotraj še normalnih vrednosti pa smo ugotovili pomembne razlike med skupinama. Indeks prostornine levega preddvora in indeks površine desnega preddvora sta bila pomembno večja pri bolnikih s SBT1. Bolniki s SBT1 so imeli manjšo diastolično hitrost vzdolžnega pomika septalnega (E´sept) in stranskega dela (E´lat) mitralnega obroča ter stranskega dela trikuspidalnega obroča (E´t) v primerjavi z zdravimi preiskovanci. Razmerja E/E´sept, E/E´lat and E/E´t so bila višja pri bolnikih s SBT1.
Iztisni delež levega prekata je bil pri obeh skupinah primerljiv. S tkivnim doplerjem določena pospeška izovolumetričnega krčenja levega in desnega prekata sta bila manjša pri bolnikih s SBT1. Pri bolnikih s SBT1 smo ugotovili manjšo področno vzdolžno deformacijo levega prekata (angl. longitudinal strain) v apikalnem preseku štirih votlin v primerjavi z zdravimi preiskovanci (–23,4 ± 2,5 vs. –25,5 ± 1,8, p < 0,001). Celokupna vzdolžna deformacija levega prekata (angl. global longitudinal strain) se med skupinama ni pomembno razlikovala.
Pulzna tkivna doplerska preiskava je glede na ROC krivuljo diagnostično zanesljivejša kot konvencionalna pulzna doplerska preiskava za odkrivanje zgodnjih sprememb v diastolični funkciji obeh prekatov pri bolnikih s SBT1.
Ugotovili smo zmerno povezavo med petletnim povprečjem glikiranega hemoglobina in nekaterimi pokazatelji diastolične funkcije obeh prekatov. Povezave med petletnim povprečjem glikiranega hemoglobina in sistolično funkcijo obeh prekatov nismo potrdili.
Zaključek. Bolniki s SBT1 srednjih let imajo večja preddvora in spremembe v diastolični funkciji obeh prekatov v primerjavi z zdravimi vrstniki. Zmanjšan pospešek izovolumetričnega krčenja nakazuje možnost klinično neme okvare sistolične funkcije obeh prekatov pri bolnikih s SBT1. Pulzna tkivna doplerska preiskava je bolj občutljiva kot konvencionalna pulzna doplerska preiskava za ugotavljanje zgodnjih sprememb v diastolični funkciji obeh prekatov pri bolnikih s SBT1. Dolgoročna urejenost glikemije je povezana z diastolično funkcijo obeh prekatov.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 1, disfunkcija levega prekata, disfunkcija desnega prekata, pulzna doplerska preiskava, tkivna doplerska preiskava, sledenje karakterističnih vzorcev, deformacija srčne mišice
Published in DKUM: 27.02.2017; Views: 2474; Downloads: 157
Full text (6,98 MB) |
18. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminomVanja Ornik, Polonca Ferk, 2013, review article Abstract: Izhodišča: Metformin je peroralni antidiabetik in je po slovenskih smernicah zdravilo prve izbire za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (SB2). Svoje mesto si utira tudi pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS), čeprav PCOS (še) ni uradno med indikacijami za zdravljenje z metforminom. Študije kažejo, da metformin izboljša klinično in biokemično sliko PCOS ter zveča stopnjo ovulacije in s tem verjetnost za zanositev pri ženskah s tem sindromom. Farmakološki učinki metformina se ob enakem režimu odmerjanja med bolniki razlikujejo, kar poskušamo med drugim razložiti tudi z vplivom polimorfnih različic v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina.
Zaključki: Rezultati raziskav kažejo, da polimorfne različice v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina, lahko prispevajo k raznolikosti v odzivu na zdravljenje z metforminom tako pri bolnikih s SB2 kot pri bolnicah s PCOS.
Keywords: farmakogenetika, sladkorna bolezen tipa 2, sindrom policističnih jajčnikov, genetski polimorfizmi, farmakoterapija
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 2182; Downloads: 142
Full text (175,58 KB)
This document has many files! More... |
19. Obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2Nataša Škofič, 2014, bachelor thesis/paper Abstract: Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, ki v svetu iz leta v leto vse bolj narašča. O bolezni je na voljo veliko informacij, vendar kljub temu bolezni ne moremo preprečiti ali je pozdraviti. Bolnikom pa lahko v veliki meri pomagamo pri njihovem obvladovanju bolezni in preprečevanju zapletov, če imajo za to dovolj volje in motivacije. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2 in se seznaniti z zdravljenjem in zapleti. Predstavili bomo cilje za obvladovanje bolezni povzete iz nacionalnega programa za obvladovanje SB2. Prikazali bomo rezultate glede na izvedeno raziskavo, v katero je bilo vključenih 50 bolnikov ki obiskujejo Specialistično internistično in diabetološko ambulanto Marte Simonič, dr. med. spec. Internist, Zgornja Hajdina. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete z 24 vprašanji od katere je bilo 15 vprašanj zaprtega tipa in 9 odprtega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani bolniki dobijo dovolj informacij o sladkorni bolezni z vidika medicinskega osebja in od medijev. Anketirani bolniki tudi poznajo vrednosti krvnega sladkorja in zaplete sladkorne bolezni. Anketirani bolniki še nimajo zapletov sladkorne bolezni, saj so večinoma motivirani za upoštevanje nasvetov za obvladovanje bolezni in so mnenja, da je njihova bolezen dobro obvladovana. Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki zahteva trajno zdravljenje, zato bi si moral vsak bolnik položiti na srce zavest, da je za svojo bolezen v prvi vrsti odgovoren sam, in se zavedati, da mu zdravnik in medicinska sestra pri njegovi bolezni lahko svetujeta in nudita zdravstveno oskrbo.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, obvladovanje, diabetološka ambulanta, zapleti, nacionalni program
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 3152; Downloads: 497
Full text (1,47 MB) |
20. CELOVITA OBRAVNAVA BOLNIKA S SLADKORNO BOLEZNIJO V REFERENČNI AMBULANTIMonika Meško, 2013, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje pogostnosti in zahtevne obravnave predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je treba uskladiti delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov s sladkorno boleznijo, pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcem do kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je bil predstaviti referenčno ambulanto in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi sladkornega bolnika ter z raziskavo ugotoviti, ali so bili bolniki s sladkorno boleznijo zadovoljni z obravnavo v referenčni ambulanti.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za ugotavljanje zadovoljstva bolnikov z obravnavo v referenčni ambulanti smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj. Vprašalnik smo priredili po »Vprašalniku o mnenju referenčnih ambulant družinske medicine«.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je kar 82,5 odstotkov bolnikov vedno, ali skoraj vedno, zadovoljnih s celovito obravnavo v referenčni ambulanti. Analiza podatkov o poučenosti, samovodenju in obvladovanju sladkorne bolezni kaže, da bolniki nimajo dovolj znanja in niso dovolj poučeni o zdravem življenjskem slogu.
Razprava in sklep: Življenjski slog, zdravstvena vzgoja, motiviranost, redni obiski v referenčni ambulanti so za bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomembni. S primerno prehrano, s telesno aktivnostjo, preprečevanjem dejavnikov tveganja za bolezen se lahko preprečijo kronični zapleti bolezni in sam potek bolezni upočasni.
Keywords: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra.
Published in DKUM: 11.12.2013; Views: 4248; Downloads: 902
Full text (2,11 MB) |
