Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Barvna slepota – didaktični komplet »Vse barve sveta« za otroke s posebnimi potrebami smo predstavili nekaj teoretičnih izhodišč že znanih dejstev o slepoti in slabovidnosti, o barvni slepoti, branju in pisanju slepih in slabovidnih oseb, brajici ter o prvinah tipanke. Poudarili smo tudi pomen treninga preostanka vida, ki je pomemben za funkcionalno ohranjanje vida. V praktičnem delu smo opisali izdelane pripomočke in predstavili, kako smo jih preizkusili v praksi. Zapisali smo analizo posameznega pripomočka ter s tem preverili njegovo uporabnost pri osebah z različnimi posebnimi potrebami. V magistrskem delu smo želeli preveriti, ali je možno izdelati tipno knjigo in didaktične pripomočke, ki bi bili primerni in razumljivi za otroke različnih posebnih potreb. To smo preverili tako, da smo izdelali avtorsko tipno knjigo z naslovom Vse barve sveta, jo ponudili otrokom različnih skupin posebnih potreb, da jo preberejo, potipajo. Njihovo razumevanje smo preverili s pomočjo pripomočka – knjige v škatli, ki pa je lahko razumevanje knjige še podkrepila. Ustreznost pripomočkov smo preverili z opazovanjem in aktivno udeležbo. Posamezni pripomočki se med seboj povezujejo.
Keywords: slepota in slabovidnost, barvna slepota, brajica, tipna slikanica (tipanka), knjiga v škatli.
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 1281; Downloads: 220
Full text (4,47 MB)

Abstract: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Keywords: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 1956; Downloads: 233
Full text (1,48 MB)

Abstract: Slepi in slabovidni učenci v času svojega izobraževanja potrebujejo specifične prilagoditve glede na njihove potrebe, kot so prostorske prilagoditve, mirno in spodbudno okolje, stalni nadzor in retorične ter druge sposobnosti učitelja. Vsekakor pa ne moremo izpustiti uporabe različnih modelov, maket, tipnih zemljevidov, uporabe različnih naravnih materialov, ki so namenjeni taktilnemu sprejemanju informacij. Le-to slepim in slabovidnim učencem pomaga pri dopolnjevanju predstav in pri razumevanju pojmov, ki so jim drugače nedosegljivi. Odločili smo se izdelati tipni tematski zemljevid Evrope, prilagojen slepim in slabovidnim, in ga tudi izkustveno preizkusiti pri slepih in slabovidnih osebah. V praktični del smo zajeli natančne opise poteka izdelave tipnega zemljevida Evrope ter dodatka k zemljevidu, in sicer knjižic z zvočnimi posnetki, ki vsebujejo kratki geografski in demografski opis Evrope. Obe knjižici sta prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Tipni zemljevid se lahko uporablja tako pri pouku geografije kot pri pouku slovenskega jezika. Kot popestritev oziroma zanimivost so v dodatku nanizani pozdravi v različnih evropskih jezikih, ki so razvrščeni glede na jezikovne skupine, ter zgodba o nastanku imena naše celine. Zemljevid z dodatki smo na koncu predstavili in preizkusili s slepimi in slabovidnimi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki so nam podali svoja mnenja in izkustva ter nam potrdili uporabnost našega izdelka.
Keywords: slepota, slabovidnost, inkluzija, poučevanje slepih in slabovidnih, tipni zemljevid Evrope, jezikovne skupine
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 2688; Downloads: 354
Full text (2,82 MB)

Abstract: Slepi in slabovidni otroci predstavljajo skupino otok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Slovenija spada po pojavnosti slepote v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih otrok se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Tradicionalne oblike in metode izobraževanja največkrat pri delu s slepimi in slabovidnimi ne pridejo v poštev, zato se morajo učitelji znajti in pokazati svojo kreativnost. Pri pouku geografije je zelo pomembno neposredno opazovanje, ki pa je pri slepih in slabovidnih zelo okrnjeno. Pomanjkanje ustreznega gradiva za slepe in slabovidne učence predstavlja veliko težavo pri pouku geografije. V učnem načrtu so opredeljene splošne smernice za poučevanje geografije slepih in slabovidnih otrok, konkretnih primerov pa primanjkuje, zato so učitelji največkrat prepuščeni lastni kreativnosti. V okviru raziskovalnega dela s poudarkom na praktičnem delu je predstavljena didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij pri pouku s slepim ali slabovidnim učencem. Izdelana je s pomočjo preprostih materialov, ki so dostopni vsem in s kontrastnimi barvami. Vsi pripomočki so opremljeni tudi z brajevo pisavo, tako da je didaktična mapa v pomoč tudi slepim. Namenjena je tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učiteljem, z namenom spodbuditi učitelje za izdelavo podobnih učnih pripomočkov. Učne pripomočke v didaktični mapi je najprej pregledala mobilna tiflopedagoginja nato pa je didaktično mapo preizkusila slepa dijakinja 2. letnika srednje šole z minimalnim ostankom vida. Njune predloge in pripombe smo upoštevali pri izboljšavi posameznih pripomočkov.
Keywords: slepota in slabovidnost, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije, učni pripomočki
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 2020; Downloads: 312
Full text (2,70 MB)

Abstract: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Keywords: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Published in DKUM: 11.05.2010; Views: 3468; Downloads: 330
Full text (691,53 KB)