1. Družba za upravljanje terjatev bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaja Loknar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi.
Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala.
Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite.
V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke.
Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank.
V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB.
Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Keywords: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1307; Downloads: 142
 Full text (1,41 MB) |
2. Slaba banka: primerjava slovenske in nemške slabe bankeNina Kovačević, 2019, undergraduate thesis Abstract: V času pred krizo je veliko bank dajalo kredite podjetjem brez visokih garancij. Ker so se ta podjetja kasneje razvijala in rastla, so lahko zlahka odplačevala dolgove. Tako je rast posojil strmo naraščala, banke so med seboj tekmovale, katera bo podjetjem odobrila več posojil. Ko pa je leta 2008 prišlo do gospodarske krize, se je začelo pri poslovanju bank pojavljati veliko tveganj, vezanih na kredite in slaba posojila, in s tem tudi težave z likvidnostjo, kar je posledično ogrožalo obstoj bank. Povečala se je potreba po ustanovitvi tako imenovanih slabih bank. V delu diplomskega projekta je natančneje opisan pomen in delovanje slabe banke v splošnem pomenu, saj je za nadaljnjo obravnavo potrebna osnovna razlaga slabe banke.
V sklopu slabih bank, ki so potrebne za normalno poslovanje bank v državi, smo opisali edino slovensko slabo banko, Družba za upravljanje terjatev – DUTB, in pa štiri nemške slabe banke: Erste Abwickelungsanstalt, Bankaktiengesellschaft (BAG), Bankgesellschaft Berlin in FMS Wertmanagement, ter jih predstavili.
V zadnjem delu diplomskega projekta smo na podlagi predstavitve vseh bank izbrali nemško slabo banko FMS Wertmanagement ter jo uporabili za primerjavo s slovensko banko DUTB. Kriteriji, ki smo jih pri tem uporabili, so: leto ustanovitve, kdo so ustanovitelji, diskont prenosa terjatev, pričakovana življenjska doba in struktura. Primerjalna analiza slovenske in nemške slabe banke je tudi vsebinski namen te naloge.
Keywords: slaba banka, DUTB, FMS Wertmanagement, struktura, primerjava, analiza.
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1410; Downloads: 121
Full text (489,57 KB) |
3. Analiza vpliva družbe za upravljanje terjatev bank na slovenski bančni sistemJaka Marolt, 2017, undergraduate thesis Abstract: Ključna vsebina diplomskega seminarja je analiza vpliva DUTB na slovenski bančni sistem v obdobju 20082015. Poleg opisa zakonske podlage DUTB je v ospredju raziskava vpliva DUTB na izbrane dejavnike stabilnosti bančnega sistema; likvidnost, solventnost, finančna uspešnost in donosnost.
Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov Banke Slovenije in strokovnih člankov ter zajema naslednje kazalnike: kazalnika likvidnosti I. in II. razreda, kazalnik kapitalske ustreznosti, kazalnik neto obrestne marže ter kazalnika donosnosti kapitala in sredstev. Pri likvidnosti smo opazili padanje obeh kazalnikov, vendar je likvidnost II. razreda bolj strmo padala do leta 2013, ko pa sta se oba kazalnika povrnila na zadovoljive ravni. Neto obrestna marža je na začetku opazovanega obdobja precej stagnirala, vendar je tudi ona s koncem leta 2011 začela padati ter se je povrnila blizu predkrizne ravni z letom 2014. Pri kapitalski ustreznosti smo ugotovili predvsem počasno odzivnost lastnikov bank do potrebe po zvišanju le-te. Donosnost bank je postala negativna z letom 2010 in svojo najnižjo točko dosegla leta 2013. Z letom 2015 sta oba kazalnika donosnosti spet postala pozitivna.
Vsi kazalniki imajo skupno lastnost; doživeli so močan trend pozitivne rasti v letih 2013, 2014 in 2015. Pri rasti vsakega smo ugotovili povezavo z ustanovitvijo DUTB. Glede na opravljeno raziskavo je ugotovitev tega diplomskega seminarja, da je DUTB pozitivno vplivala na slovenski bančni sistem.
Keywords: DUTB, slaba banka, bančni sistem, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1660; Downloads: 115
Full text (905,41 KB) |
4. PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKEMitja Pernek, 2016, master's thesis Abstract: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati.
Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge.
Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko.
Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja.
Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega.
Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Keywords: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 3342; Downloads: 242
Full text (1,56 MB) |
5. SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKEŽiga Damiš, 2016, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Keywords: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1958; Downloads: 233
Full text (719,50 KB) |
6. SANACIJA SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMAŠtefka Metličar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju se natančneje ukvarjamo s procesom prve in druge sanacije bančnega sistema Republike Slovenije. Sanacija pomeni ozdravitev banke in ponovna vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Predstavlja celoto organizacijskih, finančnih in pravnih ukrepov, katerih cilj je odpraviti nezaželjene vzroke, ki ogrožajo ali vodijo k nesolventnosti bančnega sistema. V prvem delu diplomskega seminarja predstavljamo značilnosti slovenskega bančnega sistema, ustanovitev banke Slovenije, ter strukturo bančnega sistema. Nadaljujemo z definicijo sanacije, ter navedemo glavne vzroke sanacije bank po osamosvojitvi. Sanacijo natančneje definiramo in določimo zakonsko podlago za prvo in drugo bančno sanacijo pri nas. Predstavimo tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni, to so; stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke. Na koncu diplomskega seminarja primerjamo prvo in drugo sanacijo na podlagi izbranih kriterijev.
Keywords: sanacija, banka, bančni sistema, dokapitalizacija, stresni testi, slaba banka
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 2264; Downloads: 264
Full text (704,17 KB) |
7. Preoblikovanje banke v podjetje za upravljanje premoženjaPolona Smonig Domevščik, 2016, master's thesis/paper Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, kako učinkovito ravnati z ljudmi pri delu, ko v organizaciji potekajo korenite spremembe. Cilj magistrske naloge pa je analizirati proces preoblikovanja organizacije z vidika kadrovskega managementa ter na osnovi ugotovitev in spoznanj predlagati izboljšave in rešitve, ki bodo v pomoč kadrovskim in drugim managerjem kot usmeritve pri oblikovanju ukrepov, projektov in programov v času, ko v organizaciji potekajo procesi sprememb.
V bančnem sektorju je prišlo v zadnjih letih zaradi spremembe poslovnega okolja, strožje zakonodaje ter ekonomske krize do potrebe po korenitem preoblikovanju bolj izrazito kot v drugih sektorjih gospodarstva. Predmet raziskave je nekdanja banka, ki se je zaradi novega poslovnega modela preoblikovala v podjetje za upravljanje premoženja oz. v tako imenovano slabo banko.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali literaturo in vire, ki obravnavajo preoblikovanje podjetij, reševanje bank v času ekonomske krize ter upravljanje sprememb v povezavi s kadrovskim managementom. V empiričnem delu pa smo se z raziskavo osredotočili na obdobje, ko je v raziskovani slabi banki potekalo v okviru programa sprememb več projektov, od tega dva pod okriljem kadrovske službe. Pred tem v podjetju spremembe niso potekale tako strukturirano in celovito. Primerjavo s preteklim obdobjem smo opravili s pomočjo anonimne ankete, s katero smo tudi preverili uspešnost pristopa slabe banke pri uvajanju organizacijskih sprememb ter učinkovitost uvedenih kadrovskih praks in rešitev.
Rezultati pregleda literature so pokazali, da mora kadrovski management v podjetju prevzeti vodilno vlogo pri vodenju sprememb. To vlogo pa si bo moral šele pridobiti z več dela na strateški ravni ter z boljšim poznavanjem poslovanja.
Na osnovi empirične raziskave smo spoznali, da peoblikovanje poslovnega modela korenito poseže v vse funkcije podjetja. S proaktivnim pristopom se je kadrovska funkcija slabe banke uspešno soočila z novimi potrebami ter prevzela vlogo agenta sprememb. Uvedla je številne nove ukrepe in rešitve, ki so bili s strani anketirancev zaznani kot izboljšave. V sklopu magistrske naloge smo identificirali priložnosti za izboljšave zlasti na področju vrednotenja učinkovitosti posameznih ukrepov, na področju motivacije in ohranjanja kadrov ter izobraževanja in razvoja kadrov.
Keywords: kadrovski management, vodenje sprememb, kadrovske prakse, preoblikovanje organizacije, slaba banka
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1304; Downloads: 217
Full text (2,37 MB) |
8. PRIMERJAVA PROCESOV SANACIJE SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA S TUJIMI PRAKSAMI V EUGorazd Brodnjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Naloga banke kot finančne institucije je predvsem uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po denarju. Vključenost bank v gospodarstvo države pomembno vpliva na njeno optimalno delovanje in rast z zagotavljanjem likvidnosti gospodarskih subjektov. V primeru različnih odklonov od normalnega delovanja bančnega sistema je interes držav, da bankam pomagajo iz likvidnostnih težav. Oblika in višina pomoči se med državami lahko zelo razlikuje zaradi finančne sposobnosti in različne zakonodaje. To je razvidno iz načinov reševanja zadnje globalne finančne krize, ki jo je sprožil zlom ameriškega nepremičninskega in finančnega trga leta 2007. V diplomskem delu bomo podrobneje predstavili vzroke in dejavnike za nastanek bančnih kriz v izbranih državah Evropske unije ter pristope k reševanju njihovih bančnih sistemov, s poudarkom na sanaciji slovenskega bančnega sistema in njegove stabilizacije v prihodnosti. Različni sanacijski pristopi držav so privedli do bolj ali manj uspešnih rešitev v smislu sanacije bank. Uspešnost sanacij v posameznih državah je težko oceniti glede na to, da procesi sanacije v nekaterih državah še potekajo.
Keywords: finančna kriza, sanacija bančnih sistemov, finančna pomoč, slaba banka
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1751; Downloads: 239
Full text (1,10 MB) |
9. Primernost sanacije bančnega sistema v Republiki SlovenijiNiko Žmavcar, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu se podrobneje ukvarjamo z drugo sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo definicije, povezane s sanacijo bančnega sistema, in modele, ki se uporabljajo za sanacijo. Nadaljujemo s kratkim zgodovinskim pregledom bančnega sistema v Sloveniji ter navedemo glavni vzrok slovenske sanacije, kar je prehitra in neuravnovešena rast bančnega sistema pred krizo in začetek svetovne gospodarske krize. Sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji kronološko predstavimo in opredelimo zakonsko podlago. Ukrepe, ki so bili v Sloveniji uporabljeni, torej stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke, podrobneje opišemo in prikažemo njihovo uresničevanje. V zadnjem delu diplomskega projekta ugotavljamo primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V primerjavi z dvema evropskima državama, Španijo in Irsko ugotovimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema v osnovi izvedena primerno, vendar pa bi lahko bili določeni ukrepi izvedeni optimalneje.
Keywords: bančni sistem, sanacija bančnega sistema, dokapitalizacija, slaba banka, primernost, Španija, Irska
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 1788; Downloads: 328
Full text (926,28 KB) |
10. POLOŽAJ IN AKTIVNOSTI DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANKEva Senica, 2015, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza, ki se je leta 2008 iz ZDA razširila v Evropo, je močno prizadela bančne sisteme številnih držav. Zaradi pokov nepremičninskih in borznih balonov se je v bilancah bank povečal delež slabih terjatev, kar je zmanjšalo njihovo kapitalsko ustreznost ter ogrozilo likvidnost in solventnost bank, s tem pa stabilnost bančnih sistemov. Eden izmed načinov reševanja bančnega sistema, ki so se ga v času globalne finančne krize poslužile številne države, je uporaba koncepta slabe banke. Slovenija je s tem namenom ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank.
Naloga podrobneje opisuje pojme, povezane s slabo banko, ter sam koncept in različne oblike slabe banke. Koncept je bil v preteklosti že večkrat uporabljen. V času aktualne krize številne države, med njimi tudi ZDA, Nemčija, Irska, Španija in Slovenija, na ta način rešujejo svoje banke. Slovenska slaba banka je bila ustanovljena pet let po začetku krize in zaenkrat uspešno dosega kratkoročno zastavljene cilje. S svojim delovanjem je v prvem letu pripomogla k izboljšanju kapitalske ustreznosti in likvidnosti bank ter k izboljšanju zaupanja v bančni sistem. O njeni učinkovitosti ter doseganju glavnega namena in cilja bo lažje presojati po nekaj letih njenega delovanja.
Keywords: DUTB, slaba banka, slabe terjatve, kreditno tveganje, bančna kriza
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 2233; Downloads: 312
Full text (863,03 KB) |
