| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 201
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
RAZPOLAGANJE S FINANČNIM IN STVARNIM PREMOŽENJEM V SAMOUPRAVNI LOKALNI SKUPNOSTI
Boštjan Tomić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Samoupravna lokalna skupnost predstavlja upravno politično enoto, kateri država priznava (dodeli) določene pristojnosti glede urejanja javnih zadev ter pravno subjektiviteto. Lokalna samouprava zato hkrati pomeni večjo ali manjšo stopnjo samostojnega, bolj ali manj od države neodvisnega upravljanja z lokalnimi zadevami s strani prebivalcev lokalne skupnosti. Ena izmed pomembnih nalog občin, kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti, je razpolaganje in upravljanje s stvarnim in finančnim premoženjem. V javnem interesu je, da občine razpolagajo s svojim premoženjem čimbolj racionalno in transparentno. Ravno zaradi tega je Republika Slovenija po osamosvojitvi sprejela različne predpise, ki se nanašajo na problematiko razpolaganja z javnimi sredstvi, kot na primer Ustavo Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), Zakon o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008-odl. US, 76/2008, 100/2008-odl. US, 79/2009, 14/2010-odl. US, 51/2010, 84/2010-odl. US), Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007-odl. US, 57/2008, 94/2010-ZIU, 36/2011), Zakon o javnih financah /ZJF-UPB4/ (Uradni list RS, št. 11/2011), zakon, ki ureja javno naročanje, predpise, ki urejajo področje javno-zasebnega partnerstva, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/2010), itd. Ustava RS določa, da se občina financira iz lastnih virov; država občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. Zakon o lokalni samoupravi določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Zakon o financiranju občin ureja vire financiranja občin, problematiko zadolževanja in izdajanja poroštev občin, sofinanciranje nalog in investicij občin, nadzor. Zakon o javnih financah ureja sestavo, pripravo in izvrševanje občinskih proračunov, upravljanje s premoženjem občin, zadolževanje občin, poroštva občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ ter proračunsko inšpiciranje. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih ureja načela ravnanja, postopke ravnanja ter akte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
Keywords: samoupravna lokalna skupnost, občina, premoženje, upravljanje, razpolaganje
Published: 06.01.2012; Views: 2672; Downloads: 206
.pdf Full text (350,52 KB)

82.
RAZVOJ SMERNIC KAKOVOSTI STORITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE STAREJŠIH
Marta Kavšek, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na osnovi izsledkov raziskave o kvaliteti storitev v domovih in o pričakovanjih potencialnih uporabnikov teh storitev razvili smernice za oblikovanje storitev dolgotrajne oskrbe. V namen raziskave smo razvili vprašalnik, ki je vseboval štiri sklope: splošno, oskrba, zdravstvena nega in dodatne aktivnosti. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 360 osebah, od tega 126 stanovalcev treh domov starejših občanov, njihovih 127 svojcev in 107 bodočih uporabnikov storitev domov. Anketiranje je potekalo od junija do oktobra 2010. Rezultati, ki smo jih statistično obdelali v raziskavi, so služili za potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez. Izpostavljamo nekatere izmed njih. Med stanovalci, svojci in bodočimi uporabniki ne obstaja razlika glede pričakovanj storitev oskrbe in zdravstvene nege, obstaja pa razlika v pomembnosti ponudbe oskrbe med domovi in pri dodatnih aktivnostih. Trenutnim stanovalcem dodatne aktivnosti niso pomembne. Večini stanovalcev se zdi pomembno, da so deležni strokovne zdravstvene oskrbe v primeru, da zbolijo za demenco, v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pa ne želijo hospitalizacije. Stanovalcem moškega spola je bolj pomembno, da aktivnosti (oblačenje, umivanje, hranjenje, odvajanje), ki jih še zmorejo opravljati sami, tudi opravljajo. Pri stanovalcih glede na starost ne obstaja razlika pri pomembnosti, da so vključeni pri odločanju o svojem zdravljenju. Stanovalci prejemajo v domu oskrbo in zdravstveno nego, kot so jo pričakovali. Bodoči uporabniki pričakujejo v dolgotrajni oskrbi upoštevanje dostojanstva, zasebnosti, prijaznost, odzive na pritožbe, samooskrbo, individualnost, organizacijo lastnega časa, strokovnost in pestrost dodatnih aktivnosti. Smernice smo oblikovali na podlagi dobljenih rezultatov raziskave in evropskih modelov dolgotrajne oskrbe. Predlagamo, da bi se upoštevali naslednji dejavniki: dostojanstvo, zasebnost, strokovnost, individualnost, prijaznost, odzivi na pritožbe, samooskrba in organizacija lastnega časa.
Keywords: kakovost storitve, dolgotrajna oskrba, dom starejših občanov, gospodinjska skupnost, smernice, stanovalec, svojec, bodoči uporabnik.
Published: 16.01.2013; Views: 1521; Downloads: 650
.pdf Full text (943,69 KB)

83.
Prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti
Barbara Pušnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti. Opisali smo prostovoljstvo in prostovoljno delo, prostovoljstvo na področju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ter izpostavili načela etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2011. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih občanov, starih od 16 do 65 let ter 40 osnovnošolcev na tretji triadi. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli prepoznavnost prostovoljstva in prostovoljnega dela v lokalni skupnosti ter delovanje prostovoljstva v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da v lokalni skupnosti poznajo besedo prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. V prostovoljstvu sodeluje v domačem kraju skoraj polovica anketiranih občanov. Tudi delovanje na področju prostovoljstva v lokalni skupnosti jim ni tuje saj zbirajo zamaške, udeležili so se očiščevalne akcije očistimo Slovenijo, obiskujejo dobrodelne koncerte, darujejo kri, zbirajo star papir, rabljene baterije, kartuše … Zelo aktivna so tudi društva, predvsem Rdeči Križ in prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno delujeta že več desetletij. Kljub poznavanju prostovoljstva pa je polovica občanov prepričanih, da smo o prostovoljstvu premalo seznanjeni in menijo, da bi morali prostovoljstvo bolj oglaševati.
Keywords: prostovoljstvo, prostovoljno delo, lokalna skupnost, motivacija, kakovost življenja.
Published: 05.07.2012; Views: 1483; Downloads: 268
.pdf Full text (1,49 MB)

84.
PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V JAVNEM INTERESU
Andreja Jeza, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predkupna pravica je pravica do nakupa stvari, pred drugimi interesenti. Poznamo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah je zakonita predkupna pravica. Pri tej omejitvi se v javnem interesu omejuje promet oziroma razpolaganje z nepremičninami. Javni interes je regularna splošna korist. Zakonita predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo lastnikovega razpolaganja, temveč usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Zakonita predkupna pravica ne ovira lastnika nepremičnine pri odločitvi, ali bo nepremičnino prodal, temveč vpliva samo na odločitev, komu jo bo prodal. Zakonita predkupna pravica obstaja, dokler velja zakon, ki jo ureja. Pri prodaji nepremičnine mora lastnik nepremičnine (predkupni zavezanec) najprej preveriti, če njegova nepremičnina leži na območju predkupne pravice. Če nepremičnina leži na območju predkupne pravice, je prodajalec dolžan nepremičnino najprej ponuditi predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec pa se mora v določenem roku izjaviti, ali bo nepremičnino kupil ali ne. Če se odloči, da je ne bo kupil, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, vendar pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu.
Keywords: Ključne besede: predkupna pravica, zavezanec, upravičenec, nepremičnina, občina, država, lokalna skupnost.
Published: 16.05.2012; Views: 1541; Downloads: 196
.pdf Full text (434,83 KB)

85.
STVARNOPRAVNI VIDIKI SKUPNE LASTNINE
Anita Boškić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku avtorica najprej na splošno predstavi večlastninska razmerja. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti, ki so skupne vsem oblikam skupne lastnine. Predstavi vse zakonsko določene oblike skupne lastnine, to so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. Pri skupnem premoženju zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti se osredotoči tudi na odprta vprašanja, ki se pojavljajo v teoriji in praksi. Na koncu še predstavi dilemo ali je mogoče oblikovanje skupne lastnine na podlagi pravnega posla.
Keywords: skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti, dediščinska skupnost, rezervni sklad v etažni lastnini, mejna znamenja.
Published: 08.05.2012; Views: 1379; Downloads: 353
.pdf Full text (1,09 MB)

86.
87.
88.
89.
90.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica