| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 201
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
72.
73.
74.
75.
RAZDELITEV PREMOŽENJA OB USTANOVITVI NOVE OBČINE
Tanja Karla Jeglič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je prikaz izvrševanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave. Opazovanje njenega razvoja skozi prizmo časa in prostora pove, da pravica do lokalne samouprave ni bila in ni tako samoumevna, kot jo dojemamo danes in tu. Danes in tu je predmet predpisov Evropske unije, demokratično razvite države pa ji namenjajo mesto v svojih najvišjih pravnih aktih. Temeljno in osrednje načelo lokalne samouprave je načelo subsidiarnosti, ki postavlja posameznika v sam center družbe. Ni pa načelo subsidiarnosti le načelo lokalne samouprave, ampak se odraža na vseh ravneh današnje Evrope. Dati pravico posameznikom, da se na podlagi zakona lahko odločijo, da bodo zadeve, ki se jih dotikajo, reševali v okviru takšne lokalne skupnosti, ki bo njihove interese pri zadovoljevanju potreb kar najbolje zastopala, je pokazatelj demokratičnosti in decentralizacije neke družbe. Izvrševanje pravice do lokalne samouprave se praktično odraža v ustanavljanju lokalnih skupnosti, pri nas so to občine, kot njihova temeljna oblika. V skladu z načelom subsidiarnosti se v praksi dogajajo tudi teritorialne spremembe obstoječih občin. Nove občine se ustanavljajo z zadostitvijo zakonsko določenih razlogov in pogojev, med katerimi je na prvem mestu odločitev lokalne skupnosti. Ena izmed posledic ustanovitve nove občine pa je tudi razdelitev premoženja med preostankom prejšnje občine in novonastalo občino. Zakon določa načine in kriterije razdelitve. Sporazumno kot primaren način razdelitve premoženja in zakonsko, če v predpisanih rokih ni opravljena sporazumna razdelitev premoženja. Opis praktičnih primerov kaže, da so ravno s tem običajno največje težave pri oblikovanju nove občine, ker se vpletene občine ne morejo dogovoriti in skupnega premoženja razdeliti sporazumno. V primerih, ki jih bom posebej izpostavila, se je pri prvem vpletenim občinam uspelo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, v drugem primeru pa do sporazumne razdelitve ni prišlo, zato sta vpleteni občini enostransko določili (deklarirali) svoje premoženje, po principih, ki jih določa zakon. Ali je bilo to vsebinsko pravilno, bo pokazal čas.
Keywords: lokalna samouprava, lokalna skupnost, načelo subsidiarnosti, ustanovitev občine, premoženje, sporazumna razdelitev premoženja, zakonska razdelitev premoženja
Published: 07.06.2011; Views: 1552; Downloads: 93
.pdf Full text (433,32 KB)

76.
VLOGA IN POMEN SPLETNIH SKUPNOSTI V MARKETINGU
Jerneja Krajnc, 2011, final seminar paper

Abstract: Razvoju tehnologije morajo podjetja hote ali nehote slediti. Z napredkom in inovacijami spleta je treba najti prostor ter ideje za izvajanje (učinkovitejših) poslovnih aktivnosti. Spletne skupnosti predstavljajo eno izmed teh idej in določajo nove smernice v marketingu ter oporne točke za dosego ciljev. Zaradi velike raznolikosti in skoraj neskončnih možnosti uporabe, lahko te skupnosti uvrstimo med orodja, ki so spletu prinesle veliko mero dinamičnosti. Posamezniku dajejo občutek zaupanja, sposobnost svobode izražanja, širjenje socializacije ter možnost vpogleda v aktivnosti drugih ljudi. Ti lahko s temi možnostmi zelo aktivno prispevajo k vsebinski izgradnji spletnega mesta, posledično pa tudi k razvoju izdelkov in storitev.
Keywords: marketing, spletna skupnost, uporabniki, komuniciranje, organizacija.
Published: 04.11.2011; Views: 1194; Downloads: 73
.pdf Full text (997,90 KB)

77.
ZEMLJIŠKA POSEST TEHARSKE KOSEŠČINE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Klara Pušnik, 2014, master's thesis

Abstract: Kosezi so unikaten del družbene piramide v poznosrednjeveški in nato tudi zgodnjenovoveški zgodovini slovenskega etničnega prostora. Po statusu so kmetje, a se razlikujejo od vseh drugih običajnih kmetov po tem, da imajo nekatere privilegije in svoboščine, ki so jih pridobili še v dobi ustoličevanja karantanskih knezov. Življenje koseške skupnosti, ki je imela svoje strnjeno središče na Teharju pri Celju in je ob tem zajemala še več posamičnih članov v Savinjski in Šaleški dolini, je zelo slabo raziskano. Ob ohranjeni sodni knjigi teharskega koseškega sodišča iz 18. stoletja – z zapisi daleč v 19. stoletje – sta zelo pomembna še dva ohranjena vira: to sta urbarja teharske koseške skupnosti iz let 1576 in 1753, ki ju hrani Zgodovinski arhiv Celje. Prvi urbar iz leta 1576 je tipičen reformiran urbar, kjer je zajeta kmečka koseška posest in so zapisane njihove pravice in obveznosti. Drugi urbar iz leta 1753 pa predstavlja rektificirani oziroma terezijanski urbar, kjer so koseške posesti (kmetije) že označene z urbarialno številko. Oba urbarja, ki sta v nalogi tudi transliterirana, nam povesta veliko o samem statusu in gospodarskem ter socialnem položaju članov teharske koseške skupnosti. V obeh obdelanih virih so navedeni sami kosezi iz različnih naselij ter njihove posesti. Njihove dajatve, tako denarne kot naturalne, so za boljši pregled in razumevanje njihovega položaja predstavljene v tabelah. K magistrski nalogi so priložene tudi fotografije obeh obdelanih urbarjev ter vsi podatki o virih in literaturi.
Keywords: kosezi, teharska koseška skupnost, Teharje, Savinjska dolina, reformirani urbar 1576, rektificirani urbar 1753
Published: 13.01.2015; Views: 842; Downloads: 242
.pdf Full text (2,47 MB)

78.
79.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Keywords: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Published: 28.10.2011; Views: 2182; Downloads: 314
.pdf Full text (1,09 MB)

80.
SKUPNO PREMOŽENJE ZAKONCEV - PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN NIZOZEMSKEGA PRAVNEGA SISTEMA
Kristina Amon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: S sklenitvijo zakonske zveze se med zakoncema vzpostavi premoženjska skupnost, ki vsebuje, glede na zanju veljavni premoženjski režim, različne kategorije premoženja. V slovenskem pravnem sistemu velja premoženjski režim skupnosti v zakonski zvezi odplačno pridobljenega premoženja, po katerem sodi v skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ostalo premoženje se šteje za posebno premoženje vsakega od njiju. Gre za premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ter za neodplačne pridobitve, kot so darila in dediščina. Natančneje pa je kategorije premoženja, ki se štejejo kot posebno premoženje, določila sodna praksa. Kljub številnim predlogom za spremembe, slovenski pravni red ne omogoča sklenitve ženitne pogodbe, s katero bi lahko zakonca izključila zakoniti premoženjski režim in ga izbrala oziroma uredila sama. V nizozemskem pravnem sistemu pa velja zakoniti režim univerzalne skupnosti. Ker gre za ekstremen režim, je Nizozemska ena redkih držav, kjer je uveljavljen. V zakonsko premoženjsko skupnost sodi namreč vse premoženje zakoncev, tako tisto, ki sta ga vsak zase pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi premoženje, pridobljeno v času njenega trajanja. Obstajajo tudi izjeme, ki jih zakon izrecno določa. Za lastno premoženje zakonca se tako štejejo izrecno določena darila in dediščina, premoženje, ki je z zakoncem v tesni povezavi, pokojninske pravice ter pravice do ustanovitve užitka. Zakoncema na Nizozemskem je zaradi avtonomije volje omogočena sklenitev ženitne pogodbe, s katero se lahko izogneta režimu univerzalne skupnosti in uporabita drug premoženjski režim oziroma ga po svojih potrebah izoblikujeta sama. Njuna avtonomija volje pa kljub temu ni neomejena, saj so nekatere pravice in dolžnosti zakoncev obligatorne.
Keywords: Premoženjski režim, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, zakonska premoženjska skupnost, ženitna pogodba, univerzalna skupnost.
Published: 12.02.2015; Views: 892; Downloads: 276
.pdf Full text (720,88 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica