| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 201
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published: 18.05.2011; Views: 2191; Downloads: 150
.pdf Full text (3,26 MB)

62.
MEDNARODNA SKUPNOST IN ČLOVEKOVE PRAVICE - INTERVENCIJA OZN, EU IN AU V DEMOKRATIČNI REPUBLIKI KONGO
Suzana Simonović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila problematiko, oz. konflikt v Demokratični republiki Kongo in sicer od leta 1960, t.j. od začetka neodvisnosti, vzroke za nastanek konflikta in vlogo mednarodne skupnosti pri reševanju le-tega. Konflikt v Demokratični republiki Kongo, je umeščen v kontekst notranjih vojn, za katere je vzrok mogoče iskati predvsem v procesu dekolonializacije in v nelegalnem izkoriščaju naravnih virov. Po več desetletjih konfliktov, diktature in gospodarskega nazadovanja, je težko pričakovati stabilizacijo tako na pravnem, socialnem in gospodarskem področju, saj se država pri samostojnih poizkusih ni izkazala, zato je za pomoč zaprosila mednarodno skupnost. OZN se je v kongovski konflikt vključila že takoj po neodvisosti države in sicer z ustanovitvijo mirovne operacije ONUC, 14. julija 1960, z Resolucijo 143. Po diktaturi Mobutu Sese Seka, sta sledili še dve državljanski vojni v 90.-ih letih prejšnjega stoletja, zato je OZN, 30. novembra 1999, z Resolucijo 1279, ustanovil mirovno operacijo MONUC, ki je na območju Konga dejavna še danes, pod spremenjenim imenom MONUSCO. EU se je v reševanje konflikta vključila leta 2003, ko je izvedla vojaško operacijo ARTEMIS, ki je bila zaključena istega leta. Leta 2004, ji je sledila civilna operacija EUPOL Kinšasa, ki jo je leta 2006 nasledila operacija EUPOL DRC, katere mandat je podaljšan do 30. septembra 2011. Naslednje leto, je EU ustanovila še eno civilno operacijo, EUSEC DRC, z mandatom do 30. septembra 2012, leta 2006 pa vojaško operacijo EUFOR DRC, ki je bila istega leta tudi zaključena. V reševanje konflikta v Demokratični republiki Kongo, se je po drugi državljanski vojni, t.j. leta 1999 vključila tudi OAE, ki je sodelovala pri podpisu mirovne pogodbe v Lusaki leta 1999 in s skupno vojaško akcijo imenovano JMC. Njena naslednica AU, samostojne akcije pri reševanju konflikta v Demokratični republiki Kongo še ni izvedla, je pa izvajala opazovalne aktivnosti, pri podpisovanju premirij in ob izvedbi volitev leta 2006, sklicevala sestanke vseh udeležencev konflikta, tako na strani sprtih strani, kot na strani mednarodne skupnosti in večkrat poudarila podporo mirovni operaciji MONUC. Demokratična republika Kongo, je prostovoljno podpisala in ratificirala številne pogodbe o človekovih pravicah, vključno z Rimskim statutom mednarodnega kazenskega sodišča, kar je privedlo do napredka, vsaj na nivoju kazenskega pregona storilcev, najhujših zločinov zoper človečnost. Med njimi je tudi vodja upornikov Thomas Lubanga Dyilo, prvi obtoženec pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki mu sodijo zaradi zločinov, storjenih na območju Demokratične republike Kongo.
Keywords: mednarodna skupnost, intervencija, uporaba sile, mirovne operacije, človekove pravice
Published: 24.03.2011; Views: 1929; Downloads: 268 
(1 vote)
.pdf Full text (656,17 KB)

63.
64.
65.
66.
TERITORIALNA ORGANIZACIJA KRALJEVINE ŠPANIJE
Maja Škontra, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kraljevina Španija je decentralizirana država, z visoko stopnjo samostojnosti španskih avtonomnih pokrajin ter širokim spektrom pooblastil pokrajin in občin v njihovih lastnih zadevah. Temelje teritorialne organizacije je postavila Španska ustava iz leta 1978, s pomembno določbo 2. člena, ki določa neločljivo enotnost španskega naroda, zagotavlja pravico do avtonomije narodnostim in regijami, ki tvorijo državo, in solidarnost med njimi. V nadaljevanju se ta člen razvije v pravilo, da se država ozemeljsko organizira v občine, pokrajine in avtonomne skupnosti, ki uživajo avtonomijo pri upravljanju in vodenju svojih interesov. Španija je strukturirana v 17 avtonomnih skupnosti in 2 mesti s posebnim statusom, podobnim skupnostim. Vsaka je sestavljena iz ene ali več pokrajin, katerih skupno število na vsem španskem ozemlju je 50. Vsaka je razdeljena na različno število občin, ki so temeljne ozemeljske entitete organizacijske strukture države ter katerih skupno število znaša trenutno 8128. Poleg teh ozemeljskih entitet pa pravno formalno obstajajo še druge, ki imajo svojo pravno sposobnost in nastajajo z združevanjem občin. Mednje spadajo skupnost občin, metropolitanska območja in okoliši, ki so različnih velikosti ter ustanovljene z drugačnimi nameni.
Keywords: Španija, teritorialna organizacija, avtonomna skupnost, pokrajina, občina, avtonomija.
Published: 10.05.2011; Views: 1811; Downloads: 177
.pdf Full text (851,00 KB)

67.
68.
69.
70.
ROMI IN POLOŽAJ ROMSKIH OTROK V OTROŠKEM VRTCU METLIKA
Rok Popović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vsakdo, kdorkoli že je in karkoli počne, ima pravico do življenja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju. S to izhodiščno mislijo želimo usmeriti bralca v etično naravnanost, da bo lažje razumel naša prizadevanja za boljši jutri. V slovenski družbi živijo Romi kot manjšinska populacija. V sodobnem času intenzivnejše integracije prihajamo z njimi v stik v vsakdanjem življenju. Poraja se vprašanje, kako ustvariti odnos, ki bo imel obojestransko pozitivni učinek. To je tudi naše raziskovalno vprašanje v diplomski nalogi z naslovom Romi in položaj romskih otrok v Otroškem vrtcu Metlika. Zaposleni smo namreč v Otroškem vrtcu Metlika in vodimo oddelek romskih otrok. V uvodnem delu naloge smo opisali romsko kulturo, način življenja ter probleme romske skupnosti. Predstavili smo tudi Rome v Metliki, predvsem pa romske otroke. Zanimalo nas je, kako je organizirana vzgoja romskih otrok v Otroškem vrtcu Metlika in kaj si o tem mislijo starši romskih otrok. V raziskavi so sodelovali romski starši, katerih otroci obiskujejo, ali so obiskovali Otroški vrtec Metlika. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnih vprašalnikov. Iz rezultatov je razvidno, da so starši otrok z Otroškim vrtcem Metlika zelo zadovoljni. Zavedajo se, da je vzgoja otrok pomembna za otrokov nadaljnji razvoj. Prišli smo do zaključka, da se način življenja romske skupnosti spreminja. Romi se želijo socializirati ter prilagoditi svoje življenje širši družbi. Vzgojitelji v Otroškem vrtcu Metlika so pripravljeni vzpostaviti dobre odnose med svojimi varovanci in njihovimi starši za boljšo kvaliteto življenja vseh.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Romi, romska skupnost, romski otroci, vzgoja, vrtec.
Published: 03.06.2011; Views: 2693; Downloads: 373
.pdf Full text (632,93 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica