| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 201
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
42.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Keywords: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Published: 15.12.2009; Views: 2774; Downloads: 284
.pdf Full text (1,98 MB)

43.
44.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Keywords: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Published: 16.08.2010; Views: 1587; Downloads: 123
.pdf Full text (422,17 KB)

45.
46.
PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sašo Ostrožnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.
Keywords: Krajevna skupnost, Pravna subjektiviteta krajevne skupnosti, Pravni status, Samoupravni družbeni odnosi, Ožji deli občine, Lokalna samouprava, Občina
Published: 15.07.2010; Views: 3341; Downloads: 429
.pdf Full text (337,43 KB)

47.
48.
49.
50.
MEDIACIJA-PRIMERJAVA MED SLOVENSKO IN ANGLEŠKO UREDITVIJO
Klementina Riemer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mediacija, kot alternativno reševanje sporov je v Sloveniji dokaj nov institut, medtem, ko je v anglosaškem pravnem sistemu že uveljavljen in dodobra izpeljan način reševanja sporov med strankama. Ker se je sodobna mediacija razvila v angleškem in ameriškem pravnem sistemu, avtorica v svojem delu razpravlja in primerja ureditev mediacije v angleškem in slovenskem prostoru. Avtorica skuša oceniti vpliv mediacije na samo racionalizacijo in pospešitev sodnih postopkov. V prvem delu avtorica opisuje ureditvev mediacije tako v angleškem kot v slovenskem pravnem redu in hrati nakratko opiše komediacijo. Glavno vodilo pri pisanju diplomske naloge je analiziranje in ugotavljanje uspešnosti procesa mediacije v obeh državah ter razvoja mediacije skozi različna časovna obdobja. V drugem delu diplomske naloge avtorica opiše sodno prakso in zakonsko ureditev obeh dražav, ter povdarja pozitivne lastnosti mediacije in vpliv le te na sodne zaostanke. Pri razvoju alternativnega reševanja sporov so prav tako pomembna evropska stališča o alternativnem reševanju sporov, predvsem o mediaciji. Z namenom upeljave mediacije v pravni sistem vsake države članice, je Evropska skupnost izdala Kodeks vedenja in ravnanja za mediatorje in predlagala direktivo o mediaciji. Avtorica osrednjo temo sistematično in analitično opredeljuje skozi celotno diplomsko nalogo in zaključi svoje delo z primerjavo glavnih karakteristik ureditve mediacije v obeh državah, ter predstavi svoje videnje izboljšanja procesa mediacije v Sloveniji.
Keywords: mediacija, razvoj, Slovenija, Združeno kraljestvo, sodna praksa, Evropska skupnost, zakonodaja, racionalizacija, sodstvo
Published: 15.07.2010; Views: 2038; Downloads: 395
.pdf Full text (337,05 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica