| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Cenovna primerljivost uporabe električnih vozil s klasičnimi vozili
Andrej Zorko, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na dejstvo, ali je električni avtomobil za nakup in uporabo v prvem letu od nakupa lahko cenejši od avtomobila na klasičen pogon. Ker pa je vseh avtomobilov veliko, smo se odločili, da izberemo 8 parov oziroma razredov, kjer smo avtomobile primerjali po velikosti, pri tem pa sta posamezna avtomobila v razredu enako velika, hkrati pa imata tudi približno enako moč motorja. Ker pa je vseh relevantnih podatkov pri primerjavi preveč, smo se odločili, da bomo zajeli 4 bistvene podatke, in sicer ceno avtomobila, strošek registracije, strošek zavarovanja in strošek porabljene energije oz. goriva. V diplomskem delu smo poiskali ceno posameznega vozila po rednem ceniku, nismo dodajali dodatne opreme. Ceno registracije in zavarovanja smo pri vseh izbranih avtomobilih opravili pri istem ponudniku, ceno porabljenega goriva oz. energije pa smo določili v primeru goriva s ceno, ki jo regulira država, pri električni energiji, pa izračunali povprečno ceno električne energije 5 različnih dobaviteljev v Sloveniji. Ko smo zbrali vse potrebne podatke, smo lahko končno opravili izračune ter tako dobili končno številko stroška posameznega avtomobila. S tem smo lahko opravili primerjavo v posameznem razredu, kateri avtomobil se kupcu bolj splača kupiti. V diplomski nalogi smo ugotovili, da se to razlikuje od razreda do razreda, saj se ponekod bolj splača električni, ponekod pa še vedno zmaga avtomobil na klasičen pogon.
Keywords: električen avtomobil, klasičen avtomobil, strošek uporabe, skupni letni strošek, razlika v ceni uporabe
Published: 23.10.2020; Views: 196; Downloads: 32
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
Umestitev skupnega prostora in obvozne ceste v občini videm
Robert Koletnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavan odsek se nahaja v središču naselja Videm pri Ptuju v neposredni bližini šole. Problem predstavljajo prometne obremenitve, ki so glede na prometno infrastrukturo in glede na neposredno bližino osnovne šole in vrtca previsoke. Na podlagi analiz trenutnega stanja smo predlagali uvedbo slepe ulice na obravnavanem odseku in izgradnjo nove obvozne ceste. Izmed šestih analiziranih variant trase smo po vrednotenju vseh variant izbrali najprimernejšo in ji določili tipski prečni profil. Predlagali smo rekonstrukcijo križišča, kjer se obvozna cesta priključuje na to križišče. Na območju slepe ulice smo predlagali umestitev skupnega prostora.
Keywords: skupni prostor, obvozna cesta, kapacitetna analiza, prometna varnost
Published: 25.09.2019; Views: 410; Downloads: 27
.pdf Full text (6,44 MB)

3.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, master's thesis/paper

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Keywords: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Published: 29.03.2019; Views: 678; Downloads: 128
.pdf Full text (898,49 KB)

4.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, master's thesis

Abstract: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Keywords: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Published: 03.07.2018; Views: 664; Downloads: 178
.pdf Full text (911,13 KB)

5.
Vpliv skupnih ionov na prevodnost elektrolitskih mešanic
Lara Forstner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: S konduktometrično metodo smo v termostatirani celici merili vpliv iona na prevodnost elektrolitov pri 25℃. Za merjenje prevodnosti smo pripravili raztopine NaCl, KCl in NaNO3 s koncentacijo od 0,001 do 0,01 mol/L. Mešanice soli smo pripravili tako, da je bila skupna koncentracija vedno 0,01 mol/L. Spreminjali smo sestavo mešanic in merili spremembe prevodnosti. V raztopini NaCl in KCl smo preučevali vpliv skupnega aniona, v NaCl in NaNO3 vpliv skupnega kationa, v mešanici KCl in NaNO3 pa ni skupnega iona, ki bi vplival na skupno prevodnost. S pomočjo grafov čistih elektrolitov smo potrdili Kohlrausch-ev zakon. Molske prevodnosti mešanic se gibljejo med vrednostmi čistih raztopin in so odvisne od sestave elektrolitske mešanice in od gibljivosti skupnih ionov.
Keywords: prevodnost elektrolitov, skupni ion, Kohlrausch-ev zakon, molska prevodnost
Published: 22.11.2017; Views: 618; Downloads: 59
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
Pravna ureditev instituta mednarodne zaščite
Vita Repnik, 2017, master's thesis

Abstract: Že pred sprejetjem Konvencije o statusu beguncev (krajše Ženevske konvencije) iz leta 1951 so bili postavljeni temelji mednarodne zaščite (Splošna deklaracija človekovih pravic), vendar je slednja v kombinaciji s Protokolom iz leta 1967 prva vpeljala v pravno terminologijo izraz »begunec« ter njegovo definicijo, ki še danes predstavlja glavni steber razvoja begunskega prava. Ženevska konvencija predvideva tudi pogoje za pridobitev statusa begunca ter razloge za njegovo izgubo, pravni status teh oseb v državi pridobitve azila, minimalne standarde za ravnanje z begunci ter dolžnosti držav podpisnic. Poseben status med načeli ima načelo »non-refoulement« oziroma načelo nevračanja, ki je splošno načelo mednarodnega prava in zavezuje tudi države, ki niso podpisnice Ženevske konvencije. Njegovo bistvo je, da države sprejemnice ne smejo begunca vrniti na ozemlje države, kjer bi bilo njegovo življenje ogroženo zaradi njegove rase, vere, državljanstva, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Za nadzor nad implementacijo in izvajanjem Ženevske konvencije skrbi Agencija Združenih narodov za begunce, oziroma krajše UNHCR, katere naloga je zagotavljanje mednarodne zaščite in iskanje dolgoročnih rešitev za begunce, pomoč pri njihovi vključitvi v okolje nove države ter vrnitvi v njihovo matično državo. Evropska unija si že od leta 1999 prizadeva za poenotenje zakonodaje na področju mednarodne zaščite in s tem vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Oblikovanje le tega je potekalo v dveh fazah, skozi kateri so bile sprejete nekatere direktive in uredbe, ki določajo skupne standarde ter zagotavljajo boljše sodelovanje med državami, kar naj bi pripeljalo do enakega obravnavanja prosilcev za mednarodno zaščito ne glede na to, v kateri državi so vložili prošnjo. To zagotavljajo predvsem Dublinska uredba v povezavi z EURODAC uredbo, Recepcijska direktiva, Kvalifikacijska direktiva ter Postopkovna direktiva. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije bila dolžna vsebino teh dokumentov prenesti v svojo pravno ureditev, ki jo na tem področju trenutno realizirata dva poglavitna zakona, in sicer Zakon o mednarodni zaščiti ter Zakon o tujcih, temelje za sprejemanje takšnih zakonov pa je Slovenija zagotovila že z nekaterimi določbami iz Ustave Republike Slovenije. Zakon o mednarodni zaščiti deli status mednarodne zaščite na dve obliki, in sicer na status begunca ter subsidiarno zaščito, prav tako pa vsebuje postopkovne določbe. Zakon o tujcih določa pogoje in načine vstopa, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, medtem ko njegova novela uvaja še možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob posebnih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v Slovenijo.
Keywords: begunec, mednarodna zaščita, azil, Konvencija o statusu beguncev, skupni evropski azilni sistem, zakonodaja Republike Slovenije
Published: 05.07.2017; Views: 1506; Downloads: 329
.pdf Full text (601,48 KB)

7.
KRITIČNA ANALIZA PRAVNE UREDITVE AZILA V EVROPSKI UNIJI Z VIDIKA VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Meira Hot, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga obravnava in analizira pravno ureditev skupnega evropskega azilnega sistema z vidika varstva človekovih pravic. V prvem delu naloge so predstavljeni pravni insturmenti, ki urejajo področje azila v EU. V tem okviru so izpostavljene tudi temeljne pomanjkljivosti zadevnega sistema, kakor so se izkazale ob nenadzorovanem in množičnem dotoku državljanov tretjih držav, ki so na ozemlju EU zaprosili za mednarodno zaščito, od leta 2015 dalje (evropska begunska kriza). Pomanjkljivosti skupnega evropskega azilnega sistema v luči varstva človekovih pravic, so predstavljene skozi analizo prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. V osrednjem delu naloge je predstavljena in analizirana reforma skupnega evropskega azilnega sistema, kakor jo je predlagala Evropska komisija maja 2016, in podana ocena o učinkovitosti ter primernosti bistvenih ukrepov, predvidenih z navedeno reformo. Naloga je dopolnjena z oceno spremeb slovenske azilne zakonodaje. Na podlagi zadevne analize veljavne ureditve in predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema, je v sklepu naloge podana ocena , da je bistvena pomanjkljivost pravne ureditve pravice do azila v EU, dejstvo, da sistem primarno ščiti interes držav članic EU ter vzpostavlja pravila, ki preprečujejo zlorabe azilnih postopkov in sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, ne da bi sistem v zadostni meri zagotovil učinkovito zaščito človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. V sklepu so prav tako podani predlogi za sprejem ukrepov, ki bi zagotovili učinkovitejše reševanje evropske begunske krize, med drugim preko vzpostavitve zakonitih poti za vstop prosilcev za mednarodno zaščito na ozemlje EU, do okrepljenega delovanja EU v tretjih državah.
Keywords: Evropska Unija, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, reforma skupnega evropskega azilnega sistema, človekove pravice.
Published: 10.12.2016; Views: 1047; Downloads: 178
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Uvajanje kakovosti v javnem sektorju s pomočjo skupnega ocenjevalnega okvirja
Eva Brešar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Kakovost si lahko razlagamo, kot eno izmed izboljšav na vseh področji, h kateri strmijo vedno bolj, saj pomaga pri doseganju ciljev organizacije. V diplomskem delu smo se dotaknili uvajanja kakovosti v javnem sektorju in sicer na modelu, ki je namenjen in prilagojen prav za samoocenjevanje javnega sektorja. Na podlagi Skupnega ocenjevalnega okvirja smo podrobneje izdelali raziskavo, glede na njegova merila in sicer zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju. Osredotočili smo se na kulturo kakovosti v javnem sektorju, odnose med zaposlenimi ter odnose z nadrejenimi. Na podlagi spletne ankete smo ugotovili, da se zaposleni zavedajo pomembnosti kulture kakovosti ter dobrega sodelovanja med sodelavci. Vendar pa je premalo poudarka na prizadevanju za uspešno reševanje postopkov, kar pa je v rokah nadrejenih.
Keywords: - kakovost - javni sektor - skupni ocenjevalni okvir - CAF - samoocenjevanje
Published: 04.10.2016; Views: 962; Downloads: 119
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL z vlogo upravnika
Maja Škof Podobnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina na posameznem delu stavbe je neločljivo povezana s solastnino na skupnih delih stavbe. Ob upoštevanju vrste stavb, ki jo sestavljata več kot dva posamezna dela in več kot osem lastnikov, zakon določa obvezno imenovanje upravnika ali ustanovitve skupnosti lastnikov, ki se ukvarja z upravljanjem stavbe in njenih skupnih delov. Med skupne dele stavbe sodi tudi zemljišče, na katerem stavba stoji in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo. V diplomski nalogi skušam prikazati del tranzicijske zakonodaje, ki je vplivala in urejala pripadajoče zemljišče k stavbi, bodisi kot funkcionalno zemljišče ali gradbeno parcelo, na kateri so imeli imetniki stvarnih pravic in lastniki, pravico uporabe. V nadaljevanju prikazujem sodobno ureditev določanja pripadajočega zemljišča k stavbi v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL, kar lahko razmeroma brez birokratskih ovir, preprosto in brez potrebne aktivnosti, predlagajo lastniki stavbe in/ali v njihovem imenu upravnik stavbe, kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopkih določitve pripadajočega zemljišča stavbi. Ob tem predstavim položaj, opravila in pooblastila upravnika, ki v imenu in za račun predlagateljev pripravi predlog za določitev pripadajočega zemljišča, jih v tem postopku ex lege zastopa in hkrati poskrbi, da iz rezervnega sklada stavbe, ki je skupno premoženje lastnikov in s katerim na podlagi zakonskih pooblastil gospodari, za predlagatelje plača stroške za izvedbo pripravljalnih opravil v zvezi z določanjem pripadajočega zemljišča. V posameznih delih obravnavanega postopka je prikazana tudi sodna praksa, nekatere slabosti ali prednosti postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL.
Keywords: Stavba, etažna lastnina, etažni lastniki, skupni deli stavbe, funkcionalno zemljišče, pripadajoče zemljišče k stavbi, zemljišče za redno rabo stavbe, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih, upravljanje stavbe in skupnih delov, upravnik
Published: 16.09.2016; Views: 4225; Downloads: 652
.pdf Full text (320,84 KB)

10.
VPLIV RAZMERIJ IN RAZLIK MED PRAVOM EU IN SODNO PRAKSO ESČP NA ZAGOTAVLJANJE SODNEGA VARSTVA PRED SLOVENSKIMI SODIŠČI V AZILNIH ZADEVAH
Marjeta Cimerman, 2016, master's thesis

Abstract: Namen instituta azila je zaščititi posameznika, ki iz določenega razloga ne uživa zaščite svoje matične države. Azil v kontekstu te naloge pomeni status begunca po Ženevski konvenciji iz leta 1951 oziroma po Kvalifikacijski direktivi II o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite. Obe obliki zaščite - status begunca in subsidiarne zaščite - predstavljata institut mednarodne zaščite po pravu EU. Eno bistvenih vprašanj skupnega evropskega azilnega sistema je, kako se zagotavlja sodno varstvo te temeljne pravice. Pravica do učinkovitega sodnega varstva je namreč ključno pravno zagotovilo za varstvo pravic prosilcev za azil. Če pravni red priznava neko pravico, mora zagotavljati tudi pravico do njenega učinkovitega varstva in le učinkovit sodni sistem lahko zagotovi uresničevanje določene pravice posameznika. Izhodiščni mednarodno-pravni problem, ki je predmet obravnave v prvem delu naloge, je ta, da področje azila v Evropi urejajo trije bolj ali manj samostojni, ki pa so do neke mere tudi različni pravni sistemi: pravo EU, sodna praksa ESČP v zvezi s EKČP in nacionalno pravo na ravni zakona in ustave. Dejstvo prepletenosti treh sistemov in medsebojnih razlik vzpostavlja visoko stopnjo pravne kompleksnosti in to je predmet obravnave in ponazoritve v 3. in 4. poglavju naloge. Naloga se omejuje na področje dostopa do azilnega postopka in ugotavljanja pogojev za mednarodno zaščito, vključno s pridržanjem prosilcev za azil. Za potrebe te naloge pravna kompleksnost omenjenih treh sistemov služi kot neodvisna spremenljivka, za katero se lahko utemeljeno sklepa, da ima zaznaven vpliv na kakovost sodne prakse pred slovenskimi sodišči, čemur je namenjen drugi del naloge. Slednje je v nalogi odvisna spremenljivka. Kakšen je ta vpliv, je predmet analize na podlagi pregleda sodnih odločb Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Keywords: azil, status begunca, subsidiarna zaščita, Ženevska konvencija, skupni evropski azilni sistem, EKČP, ESČP, Sodišče EU, Zakon o mednarodni zaščiti, Ustavno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS, Upravno sodišče RS
Published: 15.09.2016; Views: 1159; Downloads: 135
.pdf Full text (896,50 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica