Search the digital library catalog

Abstract: Etažna lastnina na posameznem delu stavbe je neločljivo povezana s solastnino na skupnih delih stavbe. Ob upoštevanju vrste stavb, ki jo sestavljata več kot dva posamezna dela in več kot osem lastnikov, zakon določa obvezno imenovanje upravnika ali ustanovitve skupnosti lastnikov, ki se ukvarja z upravljanjem stavbe in njenih skupnih delov. Med skupne dele stavbe sodi tudi zemljišče, na katerem stavba stoji in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo. V diplomski nalogi skušam prikazati del tranzicijske zakonodaje, ki je vplivala in urejala pripadajoče zemljišče k stavbi, bodisi kot funkcionalno zemljišče ali gradbeno parcelo, na kateri so imeli imetniki stvarnih pravic in lastniki, pravico uporabe. V nadaljevanju prikazujem sodobno ureditev določanja pripadajočega zemljišča k stavbi v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL, kar lahko razmeroma brez birokratskih ovir, preprosto in brez potrebne aktivnosti, predlagajo lastniki stavbe in/ali v njihovem imenu upravnik stavbe, kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopkih določitve pripadajočega zemljišča stavbi. Ob tem predstavim položaj, opravila in pooblastila upravnika, ki v imenu in za račun predlagateljev pripravi predlog za določitev pripadajočega zemljišča, jih v tem postopku ex lege zastopa in hkrati poskrbi, da iz rezervnega sklada stavbe, ki je skupno premoženje lastnikov in s katerim na podlagi zakonskih pooblastil gospodari, za predlagatelje plača stroške za izvedbo pripravljalnih opravil v zvezi z določanjem pripadajočega zemljišča. V posameznih delih obravnavanega postopka je prikazana tudi sodna praksa, nekatere slabosti ali prednosti postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL.
Keywords: Stavba, etažna lastnina, etažni lastniki, skupni deli stavbe, funkcionalno zemljišče, pripadajoče zemljišče k stavbi, zemljišče za redno rabo stavbe, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih, upravljanje stavbe in skupnih delov, upravnik
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 5989; Downloads: 979
Full text (320,84 KB)

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 4004; Downloads: 470
Full text (401,45 KB)

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava. Njena posebnost se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Etažni lastniki se velikokrat ne zavedajo, da imajo poleg pravic tudi določene obveznosti in da je za mirno notranje sožitje v večstanovanjski stavbi pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Pomemben element povezan z etažno lastnino je njen vpis v zemljiško knjigo. Zaradi neurejenih razmer iz časov družbene lastnine še danes številna stanovanja niso evidentirana v zemljiški knjigi. Zakonodajalec sicer skuša z različnimi zakonskimi rešitvami to področje čim bolj urediti, vendar mu to še do danes ni popolnoma uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti ureditev etažne lastnine pri nas, torej opisati osnovne pojme povezane z etažno lastnino in vpis le-te v zemljiško knjigo. V diplomski nalogi obravnavam: pojem in pravno ureditev etažne lastnine, odstop etažne lastnine od dveh temeljnih načel stvarnega prava, skupne in posebne dele v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje in prenehanje etažne lastnine, postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, na koncu pa še bistvene značilnosti posameznih zakonov, povezanih s področjem etažne lastnine.
Keywords: Etažna lastnina, posamezni deli, skupni deli, razmerja med etažnimi lastniki, vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižni predlog, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 10.06.2010; Views: 7899; Downloads: 967
Full text (526,97 KB)