| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko delo
Belmina Halvadžić, 2023, master's thesis

Abstract: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Keywords: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 448; Downloads: 86
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL z vlogo upravnika
Maja Škof Podobnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina na posameznem delu stavbe je neločljivo povezana s solastnino na skupnih delih stavbe. Ob upoštevanju vrste stavb, ki jo sestavljata več kot dva posamezna dela in več kot osem lastnikov, zakon določa obvezno imenovanje upravnika ali ustanovitve skupnosti lastnikov, ki se ukvarja z upravljanjem stavbe in njenih skupnih delov. Med skupne dele stavbe sodi tudi zemljišče, na katerem stavba stoji in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo. V diplomski nalogi skušam prikazati del tranzicijske zakonodaje, ki je vplivala in urejala pripadajoče zemljišče k stavbi, bodisi kot funkcionalno zemljišče ali gradbeno parcelo, na kateri so imeli imetniki stvarnih pravic in lastniki, pravico uporabe. V nadaljevanju prikazujem sodobno ureditev določanja pripadajočega zemljišča k stavbi v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL, kar lahko razmeroma brez birokratskih ovir, preprosto in brez potrebne aktivnosti, predlagajo lastniki stavbe in/ali v njihovem imenu upravnik stavbe, kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopkih določitve pripadajočega zemljišča stavbi. Ob tem predstavim položaj, opravila in pooblastila upravnika, ki v imenu in za račun predlagateljev pripravi predlog za določitev pripadajočega zemljišča, jih v tem postopku ex lege zastopa in hkrati poskrbi, da iz rezervnega sklada stavbe, ki je skupno premoženje lastnikov in s katerim na podlagi zakonskih pooblastil gospodari, za predlagatelje plača stroške za izvedbo pripravljalnih opravil v zvezi z določanjem pripadajočega zemljišča. V posameznih delih obravnavanega postopka je prikazana tudi sodna praksa, nekatere slabosti ali prednosti postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL.
Keywords: Stavba, etažna lastnina, etažni lastniki, skupni deli stavbe, funkcionalno zemljišče, pripadajoče zemljišče k stavbi, zemljišče za redno rabo stavbe, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih, upravljanje stavbe in skupnih delov, upravnik
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 5648; Downloads: 889
.pdf Full text (320,84 KB)

3.
OBLIKOVANJE IN VPISOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Teja Velkavrh, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine oz. poseben institut stvarnega prava. Izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost etažne lastnine se kaže v tem, da hkrati predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je zelo pomemben vidik oblikovanja lastninske pravice, poleg tega pa tudi zemljiškoknjižni vidik in sicer vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V preteklosti, predvsem v času družbene lastnine so bile razmere na nepremičninskem področju zelo neurejene. Zakonodajalec je s številnimi spremembami v veliki meri uredil to področje, vendar mu v celoti to še ni uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti etažno lastnino in njeno oblikovanje ter vpisovanje v zemljiško knjigo. Oblikovanje etažne lastnine in vpis v zemljiško knjigo sta zelo pomembna z vidika pravne varnosti. Tukaj mislim predvsem varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in pa varnost pravnega prometa z nepremičninami. V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pojem etažne lastnine in ureditev etažne lastnine, hkrati pa se bom skozi razlago dotaknila tudi razvoja instituta etažne lastnine. V diplomskem delu bo poudarek tudi na postopku vpisa etažne lastnine in njenega nastanka, razpolaganju ter prenehanju etažne lastnine.
Keywords: Etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, zemljiškoknjižni predlog, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine.
Published in DKUM: 09.06.2014; Views: 2259; Downloads: 463
.pdf Full text (583,86 KB)

4.
STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 3830; Downloads: 451
.pdf Full text (401,45 KB)

5.
VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE V POVEZAVI Z ZAKONOM O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
Iza Miložič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Sistem evidentiranja nepremičnin je ključen za pravno varnost. Urejeno stanje na področju evidentiranja nepremičnim (tako v zemljiški knjigi kot tudi v katastru) je pogoj za varen promet z nepremičninami. Bolj je sistem natančen in celosten, večja je pravna varnost.Pri nas temelji evidentiranje nepremičnin na katastru (zemljiškem katastru in katastru stavb) in zemljiški knjigi. Kataster opisuje dejanske lastnosti nepremičnine, zemljiška knjiga pa je namenjena evidentiranju pravic in pravnih dejstev. Obe evidenci se med seboj dopolnjujeta in skupaj popolnoma opišeta nepremičnino. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti bistvene značilnosti instituta etažne lastnine, opisati korake, ki jih je potrebno opravit, da se etažna lastnina vpiše. Poseben poudarek je namenjen upravnemu evidentiranju nepremičnin. Vpis v zemljiško knjigo je predstavljen na kratko zgolj zato, ker je vpis eden izmed pogojev za njen nastanek. Zemljiška knjiga je predstavljena zato, da se poda pregled nepremičninskih evidenc pri nas. Še posebej sem se posvetila katastru stavb in pogojem za vpis v kataster stavb, saj se moja tema — vzpostavitev etažne lastnine v povezavi z Zakonom o evidentiranju nepremičnin - bolj navezuje na kataster stavb in ne toliko na zemljiško knjigo.
Keywords: etažna lastnina, posamezen del zgradbe, skupni deli, nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, upravno evidentiranje nepremičnin, vpis v zemljiško knjigo, vpis stavbe v kataster stavb.
Published in DKUM: 10.02.2011; Views: 4194; Downloads: 452
.pdf Full text (610,83 KB)

6.
VPIS ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Nastja Krašovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava. Njena posebnost se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Etažni lastniki se velikokrat ne zavedajo, da imajo poleg pravic tudi določene obveznosti in da je za mirno notranje sožitje v večstanovanjski stavbi pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Pomemben element povezan z etažno lastnino je njen vpis v zemljiško knjigo. Zaradi neurejenih razmer iz časov družbene lastnine še danes številna stanovanja niso evidentirana v zemljiški knjigi. Zakonodajalec sicer skuša z različnimi zakonskimi rešitvami to področje čim bolj urediti, vendar mu to še do danes ni popolnoma uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti ureditev etažne lastnine pri nas, torej opisati osnovne pojme povezane z etažno lastnino in vpis le-te v zemljiško knjigo. V diplomski nalogi obravnavam: pojem in pravno ureditev etažne lastnine, odstop etažne lastnine od dveh temeljnih načel stvarnega prava, skupne in posebne dele v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje in prenehanje etažne lastnine, postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, na koncu pa še bistvene značilnosti posameznih zakonov, povezanih s področjem etažne lastnine.
Keywords: Etažna lastnina, posamezni deli, skupni deli, razmerja med etažnimi lastniki, vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižni predlog, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 10.06.2010; Views: 7618; Downloads: 953
.pdf Full text (526,97 KB)

Search done in 2.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica