| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANALIZA UČINKOV PROSTOTRGOVINSKEGA SPORAZUMA EU-MEHIKA NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO
Tamara Farkaš, 2018, master's thesis

Abstract: Globalizacija je preoblikovala okolje s hitro spreminjajočimi se vzorci v trgovini in tujih neposrednih investicijah. Najpomembnejši mejnik v gospodarskem sodelovanju med EU in Mehiko je bil podpis Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, politični koordinaciji in sodelovanju decembra 1997. leta. T. i. Globalni sporazum je eden najobsežnejših paktov, ki jih je EU kdaj imela z neevropsko državo, in prvi sporazum, ki pogojuje razmerje med spoštovanjem demokracije ter človekovih pravic. V magistrskem delu smo analizirali učinke prostotrgovinskega sporazuma EU-Mehika na slovensko gospodarstvo. Rezultati naše empirične raziskave kažejo, da je sporazum doprinesel pozitivne učinke tako Sloveniji kot tudi Mehiki, vendar pa so ti učinki minimalni. Učinki na slovensko gospodarstvo so sicer nekoliko večji, na mehiško gospodarstvo pa skorajda zanemarljivi.
Keywords: multilateralni trgovinski sistem, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, Mehika, prostotrgovinski sporazum, Slovenija, učinki
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 839; Downloads: 134
.pdf Full text (758,01 KB)

2.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO ZDA IN KANADE
Mojca Zupančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali sodelovanje med Evropsko unijo (EU) in ZDA ter EU in Kanado, ki je v zadnjih petdesetih letih pridobivalo na pomenu. Predstavili smo gospodarstva EU, ZDA in Kanade ter politične in gospodarske odnose EU z obravnavanima državama. Osredotočili smo se na analizo Skupne zunanjetrgovinske politike EU do navedenih držav. Posebno pozornost smo namenili sporazumom. Proučili smo Čezatlantski sporazum o trgovini in investicijah (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP) med EU in ZDA, o katerem se trenutno pogajajo. Prav tako smo namenili pozornost Celovitemu gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu (Comprehensive Economic and Trade Agreement ‒ CETA) med EU in Kanado, o katerem sta se že dogovorili, vendar ga je potrebno še ratificirati. Obravnavali smo tudi trgovinsko sodelovanje Slovenije z ZDA in Kanado ter obete za prihodnje sodelovanje v kontekstu napovedanega sprejetja TTIP in CETA. V zadnjem desetletju, ko je prišlo do svetovne gospodarske krize, se je oblikovalo spoznanje, da se je potrebno še tesneje povezati, saj prost pretok blaga, storitev in kapitala, lahko bistveno pripomorejo k gospodarski rasti in razvoju. Kljub velikim prizadevanjem za uskladitev tehničnih standardov je trgovanje med EU in navedenima državama iz leta v leto upadalo. Prednosti v obsegu in dinamiki trgovanja ter investiranja so začele pridobivati države v razvoju oz. t.i. hitro rastoča tržišča.
Keywords: EU, ZDA, Kanada, Skupna zunanjetrgovinska politika EU, sporazumi, politični odnosi, gospodarski odnosi
Published in DKUM: 10.06.2016; Views: 1165; Downloads: 137
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Keywords: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Published in DKUM: 11.07.2011; Views: 1781; Downloads: 210
.pdf Full text (786,98 KB)

4.
INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ASEAN
Maja Tepeš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Integraciji EU in ASEAN sta svoje tridesetletno sodelovanje na številnih področjih sklenili nadgraditi s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum se bo dotikal številnih področij, na katerih integraciji že intenzivno sodelujeta. Pogajanja potekajo na področjih, kot so prehrana, varstvo človekovih pravic, terorizem, okoljski problemi in podnebne spremembe, energija ter javno zdravje. Pogajanja so se začela leta 2007, vendar so bila dve leti kasneje sporazumno prekinjena. Med obema integracijama namreč obstajajo številne ovire, ki onemogočajo hitro sklenitev sporazuma. Te ovire se nanašajo predvsem na raznolikost članic ASEAN, na njihove razvojne vrzeli, na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela tudi območje jugovzhodne Azije, ter na vojaško diktaturo, ki vlada v Mjanmaru, in s tem povezano kršenje človekovih pravic. Obe strani si prizadevata za čim prejšnjo premostitev težav, ki se pojavljajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Sporazum bi obema integracijama prinesel pomembne koristi, kot so liberalizacija storitev, lažje trgovanje zaradi odprave carinskih omejitev, vpliv na blaginjo in proizvodnjo. Članice ASEAN bi s sklenitvijo sporazuma postale manj odvisne od sosednjih držav, bolj bi se odprle preostalemu svetu in postale neodvisne od dogodkov v regiji. Kljub premoru v pogajanjih s celotno integracijo se je EU odločila za začetek pogajanj s posameznimi članicami, saj menijo, da bodo tako lažje sklenili sporazum s celotno integracijo. Tako je v marcu 2010 potekal prvi krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu s Singapurjem, v načrtu pa je začetek pogajanj še z nekaterimi drugimi članicami.
Keywords: Evropska unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, prostotrgovinski sporazum, pogajanja za prostotrgovinski sporazum, skupna zunanjetrgovinska politika, instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, enotni notranji trg, carinske in necarinske omejitve, mednarodno trgovanje, carinska unija, trgovinski režim
Published in DKUM: 10.11.2010; Views: 2817; Downloads: 384
.pdf Full text (1,21 MB)

5.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU KEMIČNIH, FARMACEVTSKIH IN KOZMETIČNIH IZDELKOV
Petra Poredoš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo v prvem delu opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije, njen nastanek, oblikovanje le-te in proučili instrumente, s katerimi EU ureja svoje trgovinske odnose s tretjimi državami. V nadaljevanju smo naredili analizo kemičnega, ter ločeno še farmacevtskega in kozmetičnega sektorja proizvodnje Evropske unije. Vsako področje smo analizirali z vidika pomembnosti za gospodarstvo in dobrobit Evropske unije ter predstavili kakšno pozicijo zaseda posamezen sektor v svetu, z vidika velikosti proizvodnje in trga ter deleža v mednarodni menjavi. Ugotovili smo, da Evropska unija zavzema ključno vlogo na svetovnem trgu kemičnih, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Evropski trg je za kemične izdelke načeloma zelo odprt, medtem ko nekatere druge države še zmeraj uporabljajo visoke carine za zaščito narodnih gospodarstev. Še večji problem pa predstavljajo mnoge necarinske ovire, ki omejujejo evropskim izvoznikom vstop na tuje trge. Med njimi so za kemični, farmacevtski in kozmetični sektor najbolj pogosti kompleksni in diskriminatorni standardi in tehnične predpisi, slaba zaščita pravic intelektualne lastnine, ter nepotrebni, zahtevni ali dragi postopki testiranja in registracije ter pridobivanja licenc in certifikatov. Evropska unija se spopada s trgovinskimi ovirami z instrumenti Skupne zunanjetrgovinske politike ter s sklepanjem številnih sporazumov na bilateralni in multilateralni ravni (predvsem v okviru WTO).
Keywords: Skupna zunanjetrgovinska politika, Evropska unija, kemični izdelki, farmacevtski izdelki, kozmetični izdelki, instrumenti SZTP, carine, trgovinske ovire, mednarodni sporazumi, STO, Sporazum o harmonizaciji carin za kemične izdelke, intelektualna lastnina, dostop do zdravil, CEFIC, EFPIA, COLIPA.
Published in DKUM: 23.09.2010; Views: 1764; Downloads: 197
.pdf Full text (424,20 KB)

6.
POREKLO BLAGA V UVOZNIH IN IZVOZNIH POSLIH PODJETJA EMO ETT D.O.O.
Marjetka Vodončnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V času intenzivne globalizacije se podjetja soočajo s hitrimi in korenitimi spremembami, ki jih le-ta povzroča. Danes se meje brišejo, razdalje postajajo vse krajše, zato si podjetja prizadevajo vstopiti tudi na najbolj oddaljena tržišča, kar bi še pred nekaj leti veljajo za izredno tvegano potezo. Podjetja v želji bodisi po obstoju bodisi po širitvi obsega poslovanja in v težnji po večjih dobičkih vstopajo na tuja tržišča, kjer je konkurenca praviloma ostrejša. Velika slovenska podjetja so pri tem praviloma uspešnejša, saj razpolagajo z več sredstvi za uspešen prodor na tuja tržišča, manjša in srednje velika podjetja so pri tem omejena in se v procesu internacionalizacije soočajo z večjimi težavami. Diplomska naloga obravnava podjetje EMO ETT d.o.o., proizvodnja emajlirane posode, njegovo uvozno in izvozno poslovanje ter izpolnjevanje predpisov o poreklu blaga v postopku pridobivanja in dokazovanja porekla končnih proizvodov. Podjetje EMO ETT d.o.o. se je vse od leta 1991 soočalo s korenitimi spremembami v svojem poslovanju. Prva takšna sprememba je bila osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, ki je pomenila izgubo južnih tržišč in posledično tudi prvi stečaj v letu 1994. Po štirih letih, ko je podjetje prehajalo v roke različnih lastnikov, je leta 1998 prešlo v zasebno lastništvo in še istega leta ponovno zagnalo proizvodnjo emajlirane posode v Celju. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ki je po takratni širitvi štela 25 držav članic. Še pred uveljavitvijo evropskega sporazuma 1. februarja 1999 je z letom 1997 pričel veljati njegov trgovinski del v obliki začasnega sporazuma, s katerim sta EU in Slovenija odpravili vse količinske omejitve za uvoz industrijskih izdelkov oz. postopno znižali carine za občutljive industrijske izdelke. Slovenija je carinski sistem, primerljiv z evropskim, uveljavila že leta 1996. Od istega leta Slovenija uporablja Evropsko kombinirano nomenklaturo blaga s carinsko tarifo. Evropska unija je carinska unija. V odnosu do tretjih držav se uporablja skupna carinska tarifa in skupna trgovinska politika. Osnovna svoboščina notranjega trga je prost pretok blaga in pomeni, da lahko podjetje iz ene članice prodaja svoje blago podjetju iz druge članice pod enakimi pogoji, kot če bi bili obe podjetji iz iste države. Velja načelo vzajemnega priznavanja blaga, ki narekuje, da morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v katerikoli od njih. Danes šteje integracija 27 članic. Širitev EU je nenehen proces, trenutno so v postopku kandidature za članstvo ali pa možne kandidatke vse države t. i. bivše Jugoslavije, ki za podjetje pomenijo pomembno izvozno tržišče. Kot pretežni uvoznik materialov za proizvodnjo na eni strani in pretežni izvoznik končnih izdelkov na drugi strani ter zaradi raznovrstnosti in pestrosti materialov morajo biti v podjetju dobro seznanjeni s pravili in predpisi mednarodnega poslovanja na področju pridobivanja porekla blaga svojih končnih proizvodov. Za vsak posamezen material, ki predstavlja del končnega izdelka, je potrebno poznati njegov izvor in državo porekla. V podjetju to zagotavljajo z ažurno evidenco porekla vseh materialov, uporabljenih v proizvodnem procesu v okviru rednega poslovanja. Poreklo blaga je eden izmed carinskih instrumentov, ki vpliva na carinsko obravnavo in višino carinskih dajatev ob uvozu. Obstajata dve vrsti porekla, preferencialno in nepreferencialno. Kadar ima izdelek preferencialno poreklo, je podvržen ugodnejši obravnavi, pomeni namreč delno ali celo popolno opustitev uvoznih dajatev. Nepreferencialno poreklo blaga na drugi strani ne prinaša carinskih ugodnosti, ampak se največkrat uporablja za dokazovanje izvora blaga. Da izdelek pridobi status blaga s preferencialnim poreklom, je potrebno zadostiti določenim pogojem, opredeljenim v sklopu protokola o opredelitvi pojma izdelki s poreklom, dogovorjenega v okviru sporazuma z državo, s katero se posluje. Načeloma to pomeni,
Keywords: internacionalizacija, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, poreklo blaga.
Published in DKUM: 26.03.2010; Views: 2811; Downloads: 251
.pdf Full text (891,55 KB)

7.
INSTRUMENTI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV GCC
Anja Zupanc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Integraciji EU in GCC se pogajata za prostotrgovinski sporazum, ki bo prvi sporazum med dvema regionalnima integracijama. Sporazum bo celovit in bo vseboval različna področja, ki spadajo tudi v širše sodelovanje med EU in GCC. Pogajanja trajajo že od leta 2003 in navzven izgleda, kot da se nikamor ne premaknejo. Vendar pa vključujejo najrazličnejša področja, pri katerih je potrebno uskladiti ekonomijo in politiko obeh regij in prilagoditi posamezne zakone. Pri tako zapletenem sporazumu, ki je prvi sporazum s takšno širino in bo predstavljal osnovo za nadaljnje sporazume med integracijami, ni nič čudnega, da pogajanja trajajo že vrsto let in da sporazum še ni podpisan. Pojavljajo se tudi različne ovire, kot so varnost v integraciji GCC, bilateralni sporazumi med posameznimi evropskimi državami in članicami GCC, kulturne razlike in še mnoge druge omejitve, ki postopek le še zavlačujejo. Vsekakor pa obe strani upata na hitro razrešitev nesoglasij in podpis sporazuma, ki bi prinesel obojestransko korist. EU bi imela zagotovljene stalne in zanesljive zaloge nafte, GCC pa bi s pomočjo EU postala varna regija, ki bi se lahko razvijala in postajala vse bolj samostojna. Trgovanje med regijama bi postalo cenejše, saj bi se carinske tarife znižale oziroma za večino proizvodov izničile. Sodelovanje bi se povečalo tudi na področju izobraževanja, kjer bi se študenti iz GCC vključevali v šolanje na evropskih univerzah in obratno. Prostotrgovinski sporazum med EU in GCC bo vsekakor prinesel veliko koristi za obe strani, prav tako pa tudi za ostale države in regije, ki bodo dobile osnovo za sporazume takšne vrste in si bodo z obstoječim sporazumom lahko pomagale, se iz njega učile in marsikaj povzele. Za tako zapleten sporazum pa je potrebno veliko časa za primerno in obsežno ureditev, ki bo narekovala nadaljnje sodelovanje med integracijama EU in GCC ne le na ekonomskem, ampak tudi na političnem in socialnem področju.
Keywords: - Evropska unija, - Gulf Cooperation Council, - prostotrgovinski sporazum, - pogajanja za prostotrgovinski sporazum, - skupna zunanjetrgovinska politika, - instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, - enotni notranji trg, - carinske in necarinske omejitve, - World Trade Organisation, - mednarodno trgovanje, - nafta, - regionalna integracija, - carinska unija, - trgovinski režim.
Published in DKUM: 12.02.2010; Views: 3148; Downloads: 231
.pdf Full text (425,55 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica