Search the digital library catalog

Abstract: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo. V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi. Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim. Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo). V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana. Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih. Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Keywords: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 2106; Downloads: 472
Full text (1,20 MB)

Abstract: Večosebna lastna razmerja predstavljajo posebno obliko lastninske pravice. Gre za primere, ko je lastnina razdeljena med več oseb. Poznamo dve osnovni obliki večosebnih lastnih razmerij in sicer solastnino ter skupno lastnino. Kot posebno obliko solastnine pa moramo omeniti še etažno lastnino. Bistvena lastnost večosebnih lastnih razmerij je v izvrševanju lastninske pravice, ki pripada več osebam. Solastnina je oblika lastninske pravice, katere temeljna lastnost je nerazdeljenost stvari, nad katero ima več oseb upravičenje izvrševanja pravne oblasti, v okviru njihovih idealnih deležev. Posebno obliko solastnine predstavlja etažna lastnina, ki se od solastnine razlikuje predvsem po delitvi stvari. Stvar v etažni lastnini je namreč razdeljena fizično in ne le navidezno, torej na idealne dele. Etažna lastnina predstavlja združitev dveh različnih oblik lastninskih razmerij, lastninskega na posameznih delih etažne lastnine ter solastninskega na skupnih delih. Največja razlika med skupno lastnino ter solastnino pa je, da pri skupni lastnini stvar ni razdeljena niti na idealne dele. Skupni lastniki lahko upravljajo le s stvarjo kot celoto. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Predstavila sem temeljna načela nepremičninskega prava ter pravne vire, ki so temelj urejanja večosebnih lastnih razmerij. Največji poudarek med pravnimi viri sem namenila Stvarnopravnemu zakoniku, ki predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju. V nadaljevanju sem predstavila pojem posesti, z namenom razlikovanja od lastninske pravice. Razlikovanje med pojmoma namreč še danes predstavlja težavo. Osnova večosebnih lastnih razmerij je zagotovo lastninska pravica. V diplomski nalogi je opredeljeno kako le-ta nastane in preneha, kakšne so njene omejitve ter sredstva zavarovanja. Drugi del diplomske naloge pa je namenjen posameznim večosebnim lastnim razmerjem. Najprej je opredeljena solastnina, nato etažna lastnina, za konec pa še skupna lastnina. Pri vseh treh oblikah je poudarek na njihovem nastanku ter upravičenjih, ki izhajajo iz njih.
Keywords: večosebna lastna razmerja, solastnina, skupna lastnina, etažna lastnina, lastninska pravica, nepremičnina
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 2478; Downloads: 324
Full text (567,10 KB)

Abstract: Na začetku avtorica najprej na splošno predstavi večlastninska razmerja. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti, ki so skupne vsem oblikam skupne lastnine. Predstavi vse zakonsko določene oblike skupne lastnine, to so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. Pri skupnem premoženju zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti se osredotoči tudi na odprta vprašanja, ki se pojavljajo v teoriji in praksi. Na koncu še predstavi dilemo ali je mogoče oblikovanje skupne lastnine na podlagi pravnega posla.
Keywords: skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti, dediščinska skupnost, rezervni sklad v etažni lastnini, mejna znamenja.
Published in DKUM: 08.05.2012; Views: 2343; Downloads: 447
Full text (1,09 MB)