| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko delo
Maja Remic, 2023, master's thesis

Abstract: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev. Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Keywords: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 206; Downloads: 54
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo : magistrsko delo
Maja Makari, 2021, master's thesis

Abstract: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo. V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi. Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim. Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo). V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana. Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih. Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Keywords: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 1711; Downloads: 387
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
Skupna lastnina s pregledom sodne prakse
Urška Kenda, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomske naloge avtorica na splošno predstavi lastninsko pravico več oseb. Nadaljuje s opisom pojma skupne lastnine ter podrobno predstavi vse značilnosti skupne lastnine, z vključitvijo in analizo aktualne sodne prakse. Diplomsko delo nadaljuje s predstavitvijo zakonsko določenih oblik skupne lastnine. To so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. V diplomski nalogi se avtorica osredotoči tudi na aktualne problematike v zvezi z skupno lastnino.
Keywords: lastninska pravica več oseb, skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje parnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, dediščinska skupnost, rezervni sklad, mejna znamenja
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 1572; Downloads: 246
.pdf Full text (392,87 KB)

4.
PRAVNA UREDITEV VEČ OSEBNIH LASTNIH RAZMERIJ NA NEPREMIČNINAH
Tina Bedenk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Večosebna lastna razmerja predstavljajo posebno obliko lastninske pravice. Gre za primere, ko je lastnina razdeljena med več oseb. Poznamo dve osnovni obliki večosebnih lastnih razmerij in sicer solastnino ter skupno lastnino. Kot posebno obliko solastnine pa moramo omeniti še etažno lastnino. Bistvena lastnost večosebnih lastnih razmerij je v izvrševanju lastninske pravice, ki pripada več osebam. Solastnina je oblika lastninske pravice, katere temeljna lastnost je nerazdeljenost stvari, nad katero ima več oseb upravičenje izvrševanja pravne oblasti, v okviru njihovih idealnih deležev. Posebno obliko solastnine predstavlja etažna lastnina, ki se od solastnine razlikuje predvsem po delitvi stvari. Stvar v etažni lastnini je namreč razdeljena fizično in ne le navidezno, torej na idealne dele. Etažna lastnina predstavlja združitev dveh različnih oblik lastninskih razmerij, lastninskega na posameznih delih etažne lastnine ter solastninskega na skupnih delih. Največja razlika med skupno lastnino ter solastnino pa je, da pri skupni lastnini stvar ni razdeljena niti na idealne dele. Skupni lastniki lahko upravljajo le s stvarjo kot celoto. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Predstavila sem temeljna načela nepremičninskega prava ter pravne vire, ki so temelj urejanja večosebnih lastnih razmerij. Največji poudarek med pravnimi viri sem namenila Stvarnopravnemu zakoniku, ki predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju. V nadaljevanju sem predstavila pojem posesti, z namenom razlikovanja od lastninske pravice. Razlikovanje med pojmoma namreč še danes predstavlja težavo. Osnova večosebnih lastnih razmerij je zagotovo lastninska pravica. V diplomski nalogi je opredeljeno kako le-ta nastane in preneha, kakšne so njene omejitve ter sredstva zavarovanja. Drugi del diplomske naloge pa je namenjen posameznim večosebnim lastnim razmerjem. Najprej je opredeljena solastnina, nato etažna lastnina, za konec pa še skupna lastnina. Pri vseh treh oblikah je poudarek na njihovem nastanku ter upravičenjih, ki izhajajo iz njih.
Keywords: večosebna lastna razmerja, solastnina, skupna lastnina, etažna lastnina, lastninska pravica, nepremičnina
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 2311; Downloads: 312
.pdf Full text (567,10 KB)

5.
UREDITEV SOLASTNINE PO SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Irena Petrić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana solastnina kot osnovna oblika lastninskega razmerja več oseb. Prikazana je ureditev solastnine v slovenskem in nemškem pravu, izpostavljene so razlike med obema ureditvama. Na začetku so opisane splošne značilnosti solastnine, z namenom razmejitve pa tudi značilnosti drugih oblik lastnine kot sta skupna in etažna lastnina. V nadaljevanju so obravnavane posamezne pravne podlage nastanka solastnine ter vprašanje, ali je lahko tudi lastninska pravica izključnega lastnika razdeljena na idealne deleže. Opisane so možnosti izvrševanja solastnikovih upravičenj, saj posamezni solastnik pri tem ne sme posegati v pravice ostalih solastnikov. Posebej je obravnavano upravičenje upravljanja kot posebno upravičenje, ki izhaja iz solastninskega razmerja, in pravila upravljanja. Na koncu so predstavljeni načini prenehanja solastnine s poudarkom na njeni delitvi.
Keywords: lastninska pravica, lastninska pravica več oseb, solastnina, idealni delež, solastninski delež, skupna lastnina, etažna lastnina, delitev solastnine, nemško pravo
Published in DKUM: 14.06.2012; Views: 2960; Downloads: 546
.pdf Full text (499,94 KB)

6.
STVARNOPRAVNI VIDIKI SKUPNE LASTNINE
Anita Boškić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku avtorica najprej na splošno predstavi večlastninska razmerja. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti, ki so skupne vsem oblikam skupne lastnine. Predstavi vse zakonsko določene oblike skupne lastnine, to so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. Pri skupnem premoženju zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti se osredotoči tudi na odprta vprašanja, ki se pojavljajo v teoriji in praksi. Na koncu še predstavi dilemo ali je mogoče oblikovanje skupne lastnine na podlagi pravnega posla.
Keywords: skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti, dediščinska skupnost, rezervni sklad v etažni lastnini, mejna znamenja.
Published in DKUM: 08.05.2012; Views: 2208; Downloads: 438
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU KEMIČNIH, FARMACEVTSKIH IN KOZMETIČNIH IZDELKOV
Petra Poredoš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo v prvem delu opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije, njen nastanek, oblikovanje le-te in proučili instrumente, s katerimi EU ureja svoje trgovinske odnose s tretjimi državami. V nadaljevanju smo naredili analizo kemičnega, ter ločeno še farmacevtskega in kozmetičnega sektorja proizvodnje Evropske unije. Vsako področje smo analizirali z vidika pomembnosti za gospodarstvo in dobrobit Evropske unije ter predstavili kakšno pozicijo zaseda posamezen sektor v svetu, z vidika velikosti proizvodnje in trga ter deleža v mednarodni menjavi. Ugotovili smo, da Evropska unija zavzema ključno vlogo na svetovnem trgu kemičnih, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Evropski trg je za kemične izdelke načeloma zelo odprt, medtem ko nekatere druge države še zmeraj uporabljajo visoke carine za zaščito narodnih gospodarstev. Še večji problem pa predstavljajo mnoge necarinske ovire, ki omejujejo evropskim izvoznikom vstop na tuje trge. Med njimi so za kemični, farmacevtski in kozmetični sektor najbolj pogosti kompleksni in diskriminatorni standardi in tehnične predpisi, slaba zaščita pravic intelektualne lastnine, ter nepotrebni, zahtevni ali dragi postopki testiranja in registracije ter pridobivanja licenc in certifikatov. Evropska unija se spopada s trgovinskimi ovirami z instrumenti Skupne zunanjetrgovinske politike ter s sklepanjem številnih sporazumov na bilateralni in multilateralni ravni (predvsem v okviru WTO).
Keywords: Skupna zunanjetrgovinska politika, Evropska unija, kemični izdelki, farmacevtski izdelki, kozmetični izdelki, instrumenti SZTP, carine, trgovinske ovire, mednarodni sporazumi, STO, Sporazum o harmonizaciji carin za kemične izdelke, intelektualna lastnina, dostop do zdravil, CEFIC, EFPIA, COLIPA.
Published in DKUM: 23.09.2010; Views: 1915; Downloads: 200
.pdf Full text (424,20 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica