| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spremembe v partnerskem odnosu ob rojstvu otroka
Nina Zaner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Keywords: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 386; Downloads: 40
.pdf Full text (560,59 KB)

2.
Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]
2023, catalogue

Abstract: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes. Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor. Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM. Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj. Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Keywords: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 587; Downloads: 47
.pdf Full text (58,28 MB)
This document has many files! More...

3.
Prefiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno rabo
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkić, Irena Stramljič Breznik, 2016, original scientific article

Abstract: Prispevek ugotavlja razkorak med zapisanimi pravili in aktualno rabo v jeziku pri dveh vrstah zloženk: 1. medponskih zloženkah oz. zloženkah, ki nastanejo z medponskim zlaganjem dveh samostalnikov (avtošola), in 2. prefiksoidnih zloženkah oz. zloženkah, pri katerih v prvem delu nastopajo krni (ekoživilo). Prispevek nato na primerih bio, mobi, tehno in turbo kot prvin besednih zvez oz. zloženk preverja priporočila o zapisovanju v pravopisu kot normativnem priročniku in jih sooča z zapisovalno prakso v novejših splošnih slovarjih ter dejansko rabo iz besedilnih korpusov Gigafida in Kres. Podatke o korpusnih zapisovalnih značilnostih primerja s priporočili iz aktualne razprave, ki pri odločitvi o zapisu skupaj oz. narazen daje prednost pomenskemu merilu pred formalnim.
Keywords: besedotvorje, besedne zveze, prefiksoidne zloženke, pisanje skupaj ali narazen, norma, raba
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 963; Downloads: 128
.pdf Full text (162,55 KB)
This document has many files! More...

4.
Plačila v gradbeni pogodbi
Polona Gril, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Gradbena pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki k določenemu izpolnitvenemu ravnanju. Tako kot je naročnikov interes, da izvajalec izvede določena gradbena dela oziroma izvede izgradnjo objekta, tako je izvajalčev interes, da za opravljen posel dobi dogovorjeno plačilo. Torej izvajalčeva pravica je zahtevati plačilo za opravljeno storitev, ki pa je odvisna od tega, na podlagi česa sta se stranki dogovorili za plačilo. Gradbena pogodba je pogodba rezultata, kar pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo gradbo dokončal. Z dokončanjem gradbe bo izvajalec upravičen do plačila za svoje delo. Vendar se v večini primerov stranki dogovorita za plačilo na podlagi situacij in ne šele z dokončno izvedbo vseh del. Tako je na podlagi izstavljene začasne situacije izvajalec upravičen do plačila za tista dela, ki jih je že opravil. Plačilo je lahko izvedeno v obliki avansa, še preden se začnejo dela opravljati. Ključna predpostavka za plačilo ni samo opravljen posel, temveč tudi dogovor o ceni ob sklenitvi pogodbe. Dogovor o ceni je bistven, saj naj bi cena predstavljala višino plačila, ki ga bo moral plačati naročnik izvajalcu ob izvedbi gradbenih del. Kar pa v praksi ni povsem tako. Na to vpliva že sam obseg del, ki se mora izvesti in je morebiti večji ali manjši od predvidenega obsega. Kajti cena, ki je dogovorjena v pogodbi, je opredeljena z obsegom del, ki se bodo izvedla. Torej, če končen obseg del ni enak predvidenemu, potem tudi cena ni enaka prvotni. Katera pogodbena stranka bo nosila ta tveganja, je odvisno od klavzule, ki sta jo uporabile za določitev pogodbene cene. Če posel traja daljše časovno obdobje, lahko na končno ceno vpliva tudi inflacija. Da lahko naročnik svojo obveznost pravilno oziroma pravočasno izpolni, je bistven tudi dogovor o roku za plačilo, čeprav rok za plačilo ni bistvena sestavina gradbene pogodbe.
Keywords: gradbena pogodba, klavzule glede plačil, cena po enoti mere, skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, predujem, sprememba cene, plačilo
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 2930; Downloads: 348
.pdf Full text (757,65 KB)

5.
VLOGA GRADBENEGA DNEVNIKA
Klara Boršič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Gradbeni dnevnik je dnevnik o izvajanju del, ki ga morajo izvajalci voditi pri gradnji vseh gradb, kjer je potrebno gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji nezahtevnih gradb ali pri gradnji v lastni režiji. Pomembno je vpisovanje vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravilnost in kakovost izvedenih del, kot so vremenske razmere, število zaposlenih, opozorila s strani nadzorne osebe, morebitni dogovori med izvajalcem in investitorjem. Podlaga za vodenje gradbenega dnevnika je sklenjena gradbena pogodba med izvajalcem in investitorjem, kjer določita bistvene sestavine kot so gradba, cena, rok, dodatni dogovori in nadzorno osebo. Slednja je zadolžena za nadzor nad izpolnjevanjem gradbenega dnevnika, pravilnostjo izvedenih del, upoštevanje dogovorjenih rokov. Vsa gradbiščna dokumentacija se v času gradnje v enem izvodu hrani na gradbišču, po zaključku pa en izvod trajno hrani investitor, upravna enota, ki izda uporabno dovoljenje vsaj 10 let in izvajalec vsaj 10 let. Vpogled v dokumentacijo v času gradnje mora biti omogočen vsem nadzornim organom in tudi gradbenemu inšpektorju.
Keywords: gradbeni dnevnik, gradbena pogodba, cena na enoto, skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, nadzor pri gradnji
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 2997; Downloads: 279
.pdf Full text (242,87 KB)

Search done in 0.72 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica