| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
POTEK REVIZIJE V DELNIŠKI DRUŽBI
Barbara Landeker, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Delniška družba se ustanovi na podlagi delnic s katerimi tudi posluje vse dokler ta ne preneha z njenim delovanjem. Tako lahko pri poslovanju z delnicami kar hitro pride do nepravilnosti, predvsem zaradi različnih vrst delnic, ki jih je mogoče kupiti na trgu vrednostnih papirjev. Da se izognemo večjim kršitvam zakonodaje, poskrbi revizija s sprotnim preverjanjem poslovanja nad katerim tudi skrbno bdijo organi vodenja delniške družbe, skupščina, uprava in nadzorni svet. Takšen režim deluje tudi v državah Nemčije in Francije, ki smo ju podrobneje obravnavali. Revizija na podlagi nalog, ki jih izvršuje predstavlja gospodarsko vsestranski poklic. Bdi nad finančno – računovodskem vodenju, konec vsakega poslovnega leta revidira letno poročilo in sprejema pomembne odločitve nadaljnjega poslovanja. Pomembno vpliva tudi na ustanovitev delniške družbe, saj brez njenega pritrdilnega mnenja družba ne sme pričeti z poslovanjem. Vloga revizorja je v delniški družbi nepogrešljiva, saj je pomemben spremljevalec njenega delovanja. Skupaj s pravnim sistemom tako skrbi za pravice in dolžnosti, katere je potrebno spoštovati in upoštevati pri vodenju in poslovanju.
Keywords: delniška družba, revizija, enotirni in dvotirni sistem, delnice, uprava, nadzorni svet, skupščina, letno poročilo
Published: 11.12.2012; Views: 1323; Downloads: 94
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBE
David Fister, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi. V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev. Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto.
Keywords: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji.
Published: 22.03.2013; Views: 1815; Downloads: 691
.pdf Full text (797,72 KB)

4.
PROGRAM ZA VODENJE SKUPŠČINE DELNIČARJEV
Igor Stojčević, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pomembne odločitve v podjetjih se sprejemajo v okviru vsakoletnih skupščin, kjer podjetje strni in predstavi svoje delo zastopnikom osnovnega kapitala, ki imajo nato na skupščini z glasovanjem možnost sprejemati odločitve. Za ugled podjetja je pomembno, da skupščina poteka kar najbolj gladko in brez tehničnih napak. Podjetje, ki ga obravnava naloga, je v preteklosti tovrstna srečanja podprlo z računalniškim programom, napisanim v programskem jeziku Cobol. Zastarela tehnologija ni omogočala fleksibilnosti pri uporabi in nadaljnjem razvoju programa. Obstoječa rešitev tudi ni bila usklajena z novim OS, prikazi so bili zastareli, delo z njo nerodno in počasno, kar je motilo potek skupščine. V okviru diplomske naloge je bila izdelana in predstavljena uporabniku prijazna rešitev, ki ima bogat intuitiven uporabniški vmesnik in rešuje večino pomanjkljivosti prejšnjega programa. Izdelana je v sodobni .NET tehnologiji, uporablja črtno kodo in v veliki meri preprečuje napake, kakršne so se dogajale pri delu s prejšnjo rešitvijo. Močno je izboljšano tudi prikazovanje poročil in rezultatov glasovanja na platnu, kjer je bila vključena grafika ter podprto dinamično prilagajanje vsebine glede na ločljivost zaslona oz. projektorja. Upoštevano je bilo tudi, da mora biti rešitev razmeroma poceni s stališča razvoja in vzdrževanja. V zaključku so podane perspektive za nadaljnji razvoj in sicer v smeri uporabe RFID tehnologije za hitrejšo in lažjo registracijo dogodkov in vpeljave pametnih telefonov z možnostjo daljinskega glasovanja ter interkativnega pregledovanja finančnih poročil.
Keywords: skupščina delničarjev, .NET C#, razvoj, upravljanje, računalniških zaslonov, zajem odziva občinstva, hitro zajemanje podatkov
Published: 02.10.2013; Views: 1339; Downloads: 87
.pdf Full text (2,12 MB)

5.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN ORGANIZACIJ
Bojana Blazhevska, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodno pravo je pomemben del strukture naše mednarodne družbe. Svojo pomembnost dolguje učinkovitosti ter sposobnosti se odzivati na spremembe. Z diplomskim delom smo prišli do zaključka, da je bila KMP tista, katera se je med prvimi začela zavzemati za razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo. V diplomskem delu smo zajeli tudi pojem oziroma temo mednarodne odgovornosti ter smo ob tem ugotovili, da države niso edini subjekti mednarodnega prava, čeprav so primarni subjekti. Države imajo, kot primarni subjekti najobsežnejši rang pravic, vendar ne smemo pozabiti, da pravice pomenijo tudi odgovornost. Zraven držav so naštete še MO, posamezniki ter drugi subjekti, kateri za razliko od držav svoje pravice pridobivajo preko določenih inštitutov, izvedeno. Kot je navedeno v diplomskem delu obstajata dva osnovna načina pripisovanja ravnanja državi. Po prvem načinu se odgovornost pripiše na podlagi institucionalne povezave in velja za ravnanje osebe, skupine oseb ter se razširja na ravnanje oseb, ki formalnopravno niso organi, vendar izvršujejo državna pooblastila. Razlog za to obravnavo se opira na stališče, da država mora nadzorovati svoje organe, ker je njihova samostojnost le navidezna. Drugi način temelji na nadzoru ali vplivu, ki ga država vrši in se dejanski nadzor mora dokazovati za vsako ravnanje individualno. Če pogledamo v istem poglavju bomo ugotovili, da za MO veljajo precej drugačna pravila. Da bi lahko pripisali odgovornost MO mora biti sporno ravnanje izvedeno s strani njenega agenta, organa ter mora biti povezano z izvrševanjem uradnih funkcij. Ob koncu diplomskega dela lahko zaključimo, da se pravice držav in MO, čeprav so podobne, precej razlikujejo in to predvsem zaradi načina pridobitev pravic. Države svoje pravice pridobijo originarno in kot take imajo večji rang pravic, dokler MO svoje pravice pridobivajo derivativno preko inštrumentov prava. Posledica manjšega ranga pravic je manjši obseg odgovornosti, ki sledi MO-am, kjer za države kot primarne subjekte velja nasprotno in imajo s tem znatno večji obseg odgovornosti.
Keywords: Mednarodno pravo, Komisija za mednarodnega prava, Generalna Skupščina, kodifikacija, mednarodna odgovornost, države, mednarodne organizacije, pripisljivost.
Published: 22.04.2016; Views: 749; Downloads: 120
.pdf Full text (169,95 KB)

6.
Sklic skupščine d.d. po slovenskem in nemškem delniškem pravu
Mojca Lešnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo daje bralcu pregled nad ureditvijo sklica skupščine, tako po slovenskem kot po nemškem delniškem pravu. Pri tem se moramo zavedati, da brez sodelovanja delničarjev na skupščini, ti ne bi mogli uresničiti svojih korporacijskopravnih pravic, ki jim jih dajejo delnice, katerih imetniki so. Da pa do zasedanja skupščine in sprejemanja sklepov na njej sploh pride, je potrebno skupščino pravilno sklicati. V uvodu je predstavljen namen tega diplomskega dela ter metode, ki so bile uporabljene. V sledečem poglavju je podan kratek opis skupščine delniške družbe, kot enega izmed organov te pravnoorganizacijske oblike ter pristojnosti, ki jih ima. V poglavjih, ki sledijo in ki so ključnega pomena za prikaz urejenosti sklica skupščine, so predstavljene določbe, iz katerih ugotovimo, kje je urejen sklic skupščine; razloge za sklic skupščine; spoznamo upravičence do sklica (pri tem je posebna pozornost namenjena pravici manjšine delničarjev do sklica); kaj mora vsebovati sklic skupščine ter kje in kako ga je potrebno objaviti. V zadnjih dveh poglavjih sem opisala pravico do informiranosti delničarjev, ter njihovo pravico do uvrstitve dodatnih točk na dnevni red. Gre za primerjalni pristop, glede na nemško pravo. Zaključek je namenjen predstavitvi ugotovitev, do katerih sem prišla v procesu pisanja diplomske naloge.
Keywords: Skupščina delničarjev, sklic skupščine, objava sklica, vsebina sklica, presečni dan, manjšinski delničar, podlaga za sklic, upravičenci do sklica, dnevni red, sklicni rok.
Published: 13.05.2016; Views: 677; Downloads: 94
.pdf Full text (215,91 KB)

7.
VLOGA GENERALNE SKUPŠČINE OZN PRI RAZVOJU MEDNARODNEGA PRAVA
Dejan Tulimirović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: 23. septembra 2015 so v New Yorku obeležili 70-letnico delovanja Organizacije Združenih narodov. Ustanovljena je bila leta 1945 v San Franciscu kot mednarodni mehanizem, da se ne bi ponovile grozote 2. svetovne vojne. V teh letih je organizacija pomembno vplivala na učinkovitejše in aktivno reševanje političnih in drugih pravnih sporov med državami članicami in tudi nečlanicami OZN. Pomembno vlogo pri tem je igrala ravno Generalna skupščina OZN, ki pa je edini organ, pri katerem so zastopane vse članice OZN. Pristojnosti Generalne skupščine so ratione materiae k pomembnim vprašanjem mirnega reševanja sporov med državami na podlagi VI. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov. Generalna skupščina OZN Izdaja predvsem neobvezujoče akte (priporočila), katera so le smernica za ravnanje držav, vendar se nekaterim deklaracijam in resolucijam daje izjemno velika teža pri vprašanjih, kako naj države ravnajo v primeru medsebojnih konfliktov v mednarodnih odnosih. Eden izmed poglavitnih virov mednarodnega prava so ravno mednarodne pogodbe (bilateralne, multilateralne) in mednarodnopravni običaji, vendar lahko umestimo tudi nekatere deklaracije in resolucije Generalne skupščine med novejše vire mednarodnega prava. Tako bo vloga Generalne skupščine v prihodnje vedno bolj vplivala na razvoj mednarodnega prava kot vira prava , hkrati pa kot svetovalka državam članicam OZN in s tem preprečevala nove krize med državami ter varovala celoten sklop človekovih pravic. V diplomski nalogi ravno obravnavam to večplastnost delovanja Generalne skupščine OZN in s tem vlogo tega osrednjega organa pri razvoju mednarodnega prava.
Keywords: Združeni narodi, Generalna skupščina OZN, deklaracije, resolucije, mirno reševanje sporov, progresivni razvoj in kodifikacija, odgovornost zaščititi
Published: 18.11.2016; Views: 492; Downloads: 51
.pdf Full text (3,99 MB)

8.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Keywords: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Published: 26.11.2018; Views: 268; Downloads: 33
.pdf Full text (749,97 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica