1. Vloga skrbnika informacijske varnosti v podjetju xAndreja Markun, 2023, undergraduate thesis Abstract: Podjetja so zaradi vse večje odvisnosti od informacijskih sistemov in obsežne uporabe podatkovnih omrežij izpostavljena številnim tveganjem, povezanim z informacijsko in kibernetsko varnostjo. Vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega nivoja informacijske in kibernetske varnosti je dandanes ključnega pomena pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja sleherne organizacije. Ena od ključnih aktivnosti pri zagotavljanju ustreznega nivoja informacijske varnosti v organizaciji je določitev formalne odgovornosti za to področje. Le-to običajno prevzame t. i. skrbnik za informacijsko varnost.
V tej diplomski nalogi preučujemo ključne vloge, odgovornosti in kompetence skrbnika informacijske varnosti v podjetju X. Njegova glavna naloga je zagotoviti celovito zaščito informacijskih sistemov, omrežij, podatkov in storitev pred kibernetskimi napadi ter zagotoviti skladnost s predpisi in standardi v zvezi z informacijsko varnostjo. S pomočjo literature, intervjujev s strokovnjaki in analize primerov študija smo se osredotočili na identifikacijo izzivov, s katerimi se sooča skrbnik informacijske varnosti pri obvladovanju tveganj in odzivanju na incidente v podjetniškem okolju. Poleg smo preko anketne raziskave preverili, kako vlogo skrbnika za informacijsko varnost razumejo zaposleni v podjetju. Temeljni cilj naloge je podati priporočila za krepitev vloge skrbnika informacijske varnosti v tem okolju in posledično izboljšati skrb za informacijsko varnost.
Keywords: informacijska varnost, kibernetska varnost, skrbnik, vloga, podjetje
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 598; Downloads: 88
 Full text (1,38 MB) |
2. Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjoJulija Rožič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature.
Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti.
Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Keywords: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1797; Downloads: 262
Full text (573,86 KB) |
3. Zavarovanje otrokovega premoženjaEva Pajtler, 2017, undergraduate thesis Abstract: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi.
ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo.
Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi.
Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja.
Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi.
S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu.
Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Keywords: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 1573; Downloads: 170
Full text (695,48 KB) |
4. ZADOLŽENA ZAPUŠČINAMirjana Horvat Pogorelec, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo institut zadolžene zapuščine. Zapuščina – hereditas je predmet dedovanja in kot takšna predstavlja celoto vseh pravnih odnosov, vseh pravic in obveznosti, celoto aktive in pasive, ki na osnovi pravnih predpisov prehajajo na dediče. Zapustnikovi dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vsa pravna razmerja zapustnika, v katerih se je nahajal v trenutku smrti. V primeru, da se je zapustnik v trenutku smrti nahajal tudi v pasivnih razmerjih, je zapustil zadolženo zapuščino. V praksi se pogosto dogaja, da dediči v trenutku zapustnikove smrti oz. tekom zapuščinske obravnave še niso seznanjeni z obstojem zapustnikove pasive. Slednje lahko povzroči precej težav, saj zapustnikovi dediči za zapustnikove obveznosti odgovarjajo pro viribus hereditas, torej z vsem svojim premoženjem, vendar omejeno do višine vrednosti podedovanega dednega deleža. Odgovornosti za zapustnikove obveznosti se lahko razbremenijo le tako, da se odpovedo dedovanju. Za dediče je zato zelo pomembno, da so v času podaje dedne izjave seznanjeni s celotno zapuščino. ZD ne pozna instituta convocatio creditorum – oklic upnikov, ki ga je poznal ODZ in ki je dedičem omogočal, da so se pred podajo dedne izjave seznanili s celotno zapuščino. ZD sicer pozna institut popisa in cenitve zapuščine, katerega namen je ugotovitev vrednosti zapuščine, vendar ta institut v praksi slovenskih sodišč ni zaživel. Prav tako ZD pozna institut ločitve zapuščine in stečaj zapuščine, s pomočjo katerih dediči dosežejo omejitev odgovornosti zgolj na zapuščino, vendar lahko ločitev zapuščine predlaga le upnik, stečaj zapuščine pa se izvede le v primeru, ko je zapuščina prezadolžena. Nemška dedno pravna ureditev ureja drugačno ureditev odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti, dediči odgovarjajo za zapustnikove obveznosti ultra vires hereditas, torej neomejeno z vsem svojim premoženjem, imajo pa preko instituta popisa in cenitve zapuščine in upravitelja zapuščine, možnost doseči omejitev svoje odgovornosti zgolj na zapuščino.
V magistrski nalogi smo preučili institut popisa in cenitve zapuščine, institut ločitve zapuščine, institut skrbnika zapuščine ter ostale s temi instituti povezane institute, sodno prakso zapuščinskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, nato pa svoje ugotovitve primerjali z ureditvijo teh ali podobnih institutov v nemški dedno pravni ureditvi. Po opravljeni primerjavi smo prišli do ugotovitev, da bi bilo treba v našo dedno pravno ureditev uvesti institut oklica upnikov, institut popisa in cenitve zapuščine spremenit v obvezno fazo zapuščinskega postopka v primeru zadolžene zapuščine, dedičem omogočiti podajo predloga za ločitev zapuščine in v primeru ločitve zapuščine urediti obvezno postavitev skrbnika zapuščine ter urediti njegovo odškodninsko odgovornost in odškodninsko odgovornost dedičev v primeru, da bi bili seznanjeni s prezadolženostjo zapuščine in ne bi predlagali stečaja zapuščine.
Keywords: dedič, zapustnik, zadolžena zapuščina, ločitev zapuščine, popis in cenitev zapuščine, skrbnik zapuščine in stečaj zapuščine.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2114; Downloads: 421
Full text (1,46 MB) |
5. PRAVNO VARSTVO PREMOŽENJA MLADOLETNIH OTROKVesna Lukić, 2016, master's thesis Abstract: Otrokom je namenjeno posebno varstvo, saj so najšibkejša družbena skupina. Povsod po svetu so v ospredju največje koristi otrok, ki jih posamezne države z nacionalno zakonodajo v skladu z mednarodnimi pravili ustrezno varujejo, a kljub temu prihaja do zlorab otrokove osebnosti in pravic, oziroma njihovi interesi niso zadostno zaščiteni.
Pravica do premoženja je le ena izmed pravic otroka, ki je prav tako pomembna. S tem, ko se skuša zaščititi interese in koristi otrok, se v določeni meri krši oziroma poseže v pravice staršev na drugi strani in ravno ločnica med tema je ključnega pomena.
Za premoženje otrok skrbijo starši, a je to premoženje vseeno potrebno ustrezno zavarovati s strani državnih organov (sodišč in centra za socialno delo) z ustreznimi instituti. Tu se pa postavlja vprašanje, ali so te možnosti resnično učinkovite tudi v praksi, kajti potrebno je zavarovati premoženje otrok in hkrati poskrbeti, da so zadovoljene njihove potrebe.
Tudi mladoletniki sklepajo pravne posle, a je veljavnost le-teh vezana na določene predpisane pogoje. Za določene posle je poleg splošnih predpostavk za veljavnost pravnih poslov potrebno, da dajo starši ali zakoniti zastopniki predhodno soglasje k sklepanju poslov, ali pa da jih starši naknadno odobrijo. Za pomembnejše pravne posle je potrebno še soglasje centra za socialno delo, zlasti kadar gre za odsvojitev ali obremenitev premoženja otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kateri posli so to, temveč je to potrebno izluščiti iz sodne prakse, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je le ta enotna. Po mnenju mnogih kritikov sta praksa sodišč in praksa centrov za socialno delo neenotni.
Pomembna je analiza, koliko centri za socialno delo in sodišča dejansko upoštevajo okoliščine določenega primera, ko gre za odsvojitev in obremenitev premoženja oziroma sklepanja pravnih poslov na sploh in če preverjajo resničnost trditev staršev oziroma zakonitih zastopnikov v sodnih in upravnih postopkih in ali pri tem upoštevajo interese otrok.
Ugotovitve kažejo, da odločajo o koristih otrok različni organi v različnih postopkih, toda ali je takšna ureditev smiselna oziroma ali koristi otrokom ter ali so pravice otrok s takšno ureditvijo zadostno zavarovane.
V nalogi bodo med ostalim predstavljeni kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic in zagovornik otrok kot tudi drugi instituti, njihov pomen oziroma vpliv na dodatno varstvo premoženjskih koristi otrok.
V nalogi bodo predstavljene predvsem pomanjkljivosti veljavne pravne ureditve, predlagane spremembe in možne rešitve, za katere menim, da bi bile ustrezne.
Keywords: otrok, otrokova korist, otrokove pravice, roditeljska pravica, ukrepi države za varovanje koristi otrok, premoženje otroka, sodno varstvo, upravni postopek, pravni posel, kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3010; Downloads: 267
Full text (1,35 MB) |
6. POMEN SKRBNIKA KLJUČNIH KUPCEV ZA STRATEŠKE RAZVOJNE AKTIVNOSTI PODJETJAKsenija Kamenik, 2016, master's thesis Abstract: Medorganizacijsko trženje (B2B) v primerjavi s trženjem s končnimi porabniki (B2C) predstavlja pomembnejši delež v strukturi celotnega trženja ter pridobiva na pomenu in veljavi. Posledično pridobiva na pomenu tudi trženje na osnovi odnosov. Podjetja se zavedajo pomembnosti načrtovanega upravljanja ključnih kupcev in organizirajo skrbništvo ključnih kupcev kot posebno enoto v interni organizacijski shemi podjetja. Skrbniki ključnih kupcev omogočajo vzpostavitev dolgoročnega poglobljenega odnosa med kupcem in dobaviteljem. Dobra organizacija in uspešnost upravljanja ključnih kupcev pomembno prispeva k dobičkonosnosti celotnega podjetja. Upravljanje ključnih kupcev mora imeti podporo s strani najvišjega vodstva podjetja.
V magistrskem delu sem se posvetila pomenu skrbnika ključnih kupcev. Anketni vprašalnik sem poslala skrbnikom ključnih kupcev mednarodnega podjetja. Z analizo rezultatov sem prikazala pomen skrbnika ključnih kupcev za strateške razvojne aktivnosti podjetja. Strateške razvojne aktivnosti določajo položaj podjetja v prihodnosti. Vključenost skrbnika ključnih kupcev pa je pomembna pri iskanju strateških potencialov podjetja.
Keywords: Mednarodno trženje, medorganizacijsko trženje, skrbništvo ključnih kupcev, skrbnik ključnih kupcev, strateške razvojne aktivnosti podjetja, industrijski proizvajalci, trgovci, »cross selling« posli, mednarodni tenderji.
Published in DKUM: 31.03.2016; Views: 3130; Downloads: 389
Full text (1,54 MB) |
7. SKRBNIŠTVO MLADOLETNIH OSEB NA OBMOČJU CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŠMARJE PRI JELŠAHMateja Zorin, 2014, undergraduate thesis Abstract: Skrbništvo spada pod vejo družinskega prava, poleg tega pa družinsko pravo ureja zakonsko zvezo, zunajzakonska skupnost, razmerja med starši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. Temeljni zakon, ki v slovenskem prostoru ureja področje skrbništva, je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR ). Pri skrbništvu gre za zakonsko urejeno obliko družbenega varstva mladoletnikov, za katere starši iz različnih razlogov ne skrbijo, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Posebno varstvo pa je mogoče tudi za osebe, ki nimajo možnosti, da bi same skrbele za svoje pravice in koristi. Glede na subjekte varstva naša zakonodaja pozna tri oblike skrbništva: skrbništvo za mladoletne osebe, skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in skrbništvo za posebne primere.
V diplomski nalogi se bom osredotočila na institut skrbništva mladoletnih oseb. Najprej bom predstavila zgodovino skrbništva v slovenskem prostoru, saj institut skrbništva zasledimo že v rimskem pravu.
V tretjem delu se bom osredotočila na pravne vire (glavne in dopolnilne), ki urejajo skrbništvo v Republiki Sloveniji (RS).
V četrtem delu bom opredelila temeljne pojme v zvezi s skrbništvom, kot so poslovna sposobnost, roditeljska pravica, skrbnik ter varovanec.
V petem delu sledi obravnava instituta skrbništva mladoletnih oseb, predvsem pojem in namen skrbništva, postopek postavitve mladoletnika pod skrbništvo ter pravice in obveznosti skrbnika in mladoletnega varovanca.
V zadnjem šestem poglavju pa bom predstavila center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Šmarje pri Jelšah. Obravnavala bom primere skrbništva mladoletnih oseb v obdobju 2007-2012 na območju CSD Šmarje pri Jelšah.
Cilj diplomske naloge je predstavitev instituta skrbništva mladoletnih oseb, seznaniti se s pravno ureditvijo v RS in postopkom postavitve mladoletne osebe pod skrbništvo ter predstaviti primere iz prakse. Ravno zato sem se tudi obrnila na CSD Šmarje pri Jelšah, da mi pomagajo predstaviti institut skrbništva mladoletnih oseb na podlagi konkretnih primerov, ki so se zgodili, in analizirati postopek postavitve mladoletne osebe pod skrbništvo.
Pri diplomski nalogi sem si pomagala z literaturo s področja družinskega prava, predvsem z literaturo, v kateri je predstavljeno skrbništvo. Obiskala sem tudi CSD Šmarje pri Jelšah, so mi posredovali informacije o statističnih podatkih za obravnavano obdobje in primere odločb, ter me seznanili s potekom zadev v praksi.
Keywords: skrbništvo, skrbništvo mladoletnih oseb, skrbnik, varovanec, center za socialno delo
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 2138; Downloads: 277
Full text (802,38 KB) |
8. SKRBNIŠTVO ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBELeonida Jazbinšek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pri skrbništvu gre za posebno obliko varstva mladoletnih oseb, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki iz različnih razlogov ne morejo poskrbeti same zase, za svoje pravice in koristi.
Namen skrbništva je poskrbeti za te osebe in zavarovati premoženjske in druge pravice in koristi osebe.
Ločimo tri vrste skrbništva:
1. skrbništvo nad mladoletnimi osebami,
2. skrbništvo nad osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in
3. skrbništvo za poseben primer.
Ena izmed oblik skrbništva za poseben primer je tudi skrbništvo za odsotne in neznane osebe, kar je tudi naslov moje diplomske naloge. Pri tej obliki skrbništva gre za varstvo v omejenem obsegu. Varujejo se samo pravice in koristi, ne pa oseba. Osebe, ki se postavijo pod to vrsto skrbništva so sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, vendar to iz določenega vzroka dejansko ne morejo storiti. Namen je zaščita pravic in koristi določene osebe za posamezno zadevo ali vrsto opravil.
Keywords: skrbništvo, skrbništvo za poseben primer, skrbnik za odsotne in neznane osebe, skrbnik zapuščine, začasni zastopnik, družinsko pravo, odgovornost skrbnika, skrbniško poročilo
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 1998; Downloads: 447
Full text (2,01 MB) |
9. Postopek vzdrževanja vojaške infrastrukture in potencial za izboljšaveMatic Mirkac, 2012, undergraduate thesis Abstract: S postopkom vzdrževanja vojaške infrastrukture v Slovenski vojski skrbijo za odpravo napak, poškodb ali okvar na inventarju, infrastrukturi ali materialnih sredstvih. Prvi del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi postopka in izpostavitvi tistih segmentov postopka, v katerih obstajajo najbolj realne možnosti sprememb za izboljšanje pogojev njegove izvedbe.
Skladno s težnjo po izboljšanju stanja je diplomsko delo v drugem delu osredotočeno na čim večjo odpravo fizično prisotnega dokumentarnega gradiva iz obtoka pri izvedbi postopka, s prehodom na elektronsko poslovanje oz. z implementacijo sistemske rešitve ERP. Zaradi kompleksnosti projekta je poudarek na fazah izvedbe in tveganjih pri implementaciji, z dopolnili, kjer so znane specifikacije SAP ERP. Druga osredotočitev je na izboljšanju položaja skrbnika objekta s predlogom prenove obstoječega modela nagrajevanja.
Keywords: vzdrževanje, skrbnik, dokumentacija, implementacija, motivacija
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 1650; Downloads: 211
Full text (3,53 MB) |
10. UVEDBA SKRBNIŠTVA ZA DIJAKE NA TŠC KRANJGašper Strniša, 2010, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena uvedba projekta skrbništva na TŠC Kranj. Gre za projekt, pri katerem učitelji sodelujejo kot skrbniki, ki si jih dijaki izberejo za pomoč pri vključevanju v šolsko okolje, pri izboljšanju socialnega počutja in posledično tudi k višjemu učnemu uspehu. Skrbniki bodo svojim varovancem na voljo na posebnih srečanjih, kjer jim bodo nudili svojo nestrokovno pomoč.
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del, kjer v teoretičnem delu obravnavamo osnovne pojme v zvezi s skrbništvom ter njegovo uvedbo in izvedbo. Predstavljeni so tudi redni letni razgovori v organizacijah, ki so s stališča uvedbe zelo podobni našemu projektu. V empiričnem delu preko izvedene raziskave ugotavljamo stanje, potrebe in zadovoljstvo treh primerjanih skupin, ki jih sestavljajo učitelji, dijaki in njihovi starši. Anketo je izpolnilo 194 anketirancev. Analiza izvedene raziskave razkriva rezultate med primerjanimi skupinami o širših področjih projekta kot so:
· poznavanje skrbništva
· izbira skrbnika
· podpora skrbništva
· uvedba skrbništva
· posledice skrbništva
Rezultati so pokazali, da dijaki, ki obiskujejo nižje letnike, ne vidijo večje smiselnosti projekta kot dijaki višjih letnikov. Projekt je bil ustrezno predstavljen vsem anketiranim skupinam, a si starši bolj kot dijaki in učitelji želijo dodatnih informacij, povezanih s skrbništvom. Mlajšim učiteljem se uvedba ne zdi bolj smiselna kot njihovim starejšim kolegom. Ugotovili smo tudi, da so dijaki in učitelji v povprečju bolj naklonjeni računalniški izbiri skrbnika kot starši. Starši in dijaki so v nasprotju z učitelji mnenja, da bo skrbništvo prineslo velike spremembe in da bodo te spremembe pozitivne. Vzgojni problematiki anketiranci pripisujejo srednjo stopnjo kritičnosti, kar lahko razumemo kot dober znak in pravočasno uvedbo omenjenega projekta.
O ugotovitvah izvedene raziskave se bo seznanilo vodstvo TŠC Kranj in člane skupine za uvedbo skrbništva, ki bodo na osnovi rezultatov lahko izdelali akcijski načrt za uvedbo izboljšav in s tem dvignili kakovost projekta.
Keywords: skrbništvo, skrbnik, varovanec, šola, vzgoja
Published in DKUM: 26.08.2010; Views: 2538; Downloads: 218
Full text (2,91 MB) |
