Search the digital library catalog

Abstract: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva. Zato si vsaka država želi vzpostaviti učinkovit davčni sistem, torej logično zaokrožen sistem veljavnih davkov, ki bi ji zagotavljal zanesljiv in stalen vir finančnih sredstev. Obenem so seveda davki prisilna dajatev, zato pri ljudeh že od nekdaj vzbujajo odpor, še posebej v državah z nizko stopnjo davčne morale in etike. Prav zaradi tega nesoglasja med državo in davkoplačevalci prihaja do izogibanj plačila davkov, ki so lahko zakonita ali nezakonita. Davčna utaja, kot način nezakonitega izogibanja plačila davka, je problem večine držav EU, med drugim tudi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Sistem davka na dodano vrednost je sistem, ki je zelo ranljiv in primeren za raznovrstne oblike utajevanja davka, predvsem sistemske, organizirane utaje, torej utaje, kjer se izkorišča sam sistem obdavčitve z DDV. V okviru obstoječih finančnih sistemov članic EU se gibljejo ogromne vsote denarja, ki izvirajo prav iz naslova ustvarjenih dobičkov iz davčnih goljufij. Med njimi imajo utaje davka na dodano vrednost posebno mesto, saj omogočajo ne samo neplačevanje zakonsko določenega davka, ampak celo pridobivanje nezakonitih sredstev neposredno od države. Vse transakcije v verigi tovrstnih goljufij se izvršujejo v okviru obstoječih finančnih sistemov. Za delovanje sistemskih utaj DDV je torej potrebno zlorabiti finančni sistem, največkrat banke, kajti vpletene družbe in z njimi povezane fizične osebe potrebujejo finančni sistem za dva poglavitna namena; prvič za dvige nezakonito pridobljenih dobičkov in drugič za pranje ustvarjenih dobičkov iz naslova davčnih goljufij. V boju proti davčnim utajam se države trudijo uvesti raznovrstne ukrepe in strategije, s čimer bi vzpostavile čim učinkovitejši sistem za hitro in učinkovito odkrivanje davčnih utaj. V okviru magistrske naloge bo predstavljeno odkrivanje davčnih utaj preko sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je v nalogi predstavljeno, kako deluje takšen sistem v RS in katere so prednosti delovanja takšnega sistema, obenem bodo predstavljeni glavni dejavniki za delovanje učinkovitega sistema odkrivanja davčnih utaj preko tovrstnih sistemov. Kot eden od pomembnih elementov v celotnem sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in z njim povezanimi kaznivimi dejanji pa bo v nalogi prikazana tudi vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in pristojnimi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Pri tem bo v nalogi poudarek na prikazu sodelovanja med Uradom in Finančno upravo RS. Kaznivo dejanje pranja denarja in davčna zatajitev sta pogosto tesno povezani kaznivi dejanji, zato je za uspešno in hitro odkrivanje ter prepoznavanje obeh kaznivih dejanj bistveno tesno sodelovanje obeh organov. V nalogi bo podan tudi primerjalno pravni prikaz navedene problematiko v sosednji Italiji. Primerjava z Italijo ni naključna, ampak temelji na dejstvu, da Urad v svojih analizah vsako leto zaznava sumljive transakcije, povezane z italijanskimi pravnimi in/ali fizičnimi osebami, ki jih je v svojih tipologijah poimenoval kar »italijanska tipologija« in so največkrat povezane ravno s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. O pomembni vlogi pri odkrivanju davčnih goljufij s strani pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja je zapisano tudi v Akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu EU dne 6. 12. 2012. V njem je Komisija med drugim zapisala, da je treba na obravnavanem področju izboljšati davčno upravljanje in v zvezi s tem okrepiti sodelovanje tudi pri drugih organih kazenskega pregona, zlasti organih, odgovornih za preprečevanje pranja denarja, sodstvo in socialno varnost.
Keywords: davčna utaja, kaznivo dejanje pranja denarja, predhodno kaznivo dejanje, sistemske utaje davka na dodano vrednost, sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, skrbni pregled stranke, analiza tveganja, sistem sporočanja sumljivih transakcij
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 2889; Downloads: 961
Full text (1,23 MB)

Abstract: Skrbni pregled v okviru prevzema predstavlja podporni proces skozi vse faze prevzema. Pomembno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev po prevzemu, saj predstavlja organizirano podporo pri obvladovanju tveganj, ki se po prevzemu lahko pojavijo zaradi vzpostavljanja na novo organiziranega procesa poslovanja. V sklopu skrbnega pregleda prehajajo tri prevzemne faze. V prvi fazi je skrbni pregled prisoten v okviru analize izbora prevzemne tarče, v drugi fazi poteka proučevanje poslovnih dogodkov in dokumentacije izbranega subjekta, tretja faza integracije pa je faza vzpostavljanja poslovanja, kjer se skrbni pregled pojavlja tudi v okviru vprašanja medkulturnih razlik in zagotavlja podporo pri doseganju zastavljenih ciljev. V preteklosti je bilo v razvitih državah zaznanih veliko neuspešnih prevzemov, in sicer v smislu, da investitorji po prevzemu bodisi niso dosegli pričakovanega donosa bodisi niso uspeli doseči drugih zastavljenih ciljev ali pa dobička preprosto niso dosegli zaradi konflikta interesov vodstva oz. drugih zaposlenih. Vzroke je mogoče iskati tudi v tem, da je bilo mnogo prevzemov izvedenih z bežnim ali omejenim skrbnim pregledom ob slabi komunikaciji med ravnmi ali v precenjenih kupninah. Raziskava odkriva, da je za prevzem potrebno učinkovito obvladovanje vseh dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za prevzemnika. Ugotavljamo tudi, da so odločitve pri prevzemih večinoma sprejete zaradi finančnih podatkov podjetja, sprejemljivih za investitorja, in zaradi sprejemljivega zahtevanega donosa, za katerega se predvideva, da ga bo podjetje lahko doseglo po prevzemu. Primeri v praksi pa kažejo, da je problem neuspešnih prevzemov predvsem slaba komunikacija, slab medkulturni dialog, konflikt interesov, preplačano podjetje, precenjeni cilji in slab skrbni pregled, iz česar lahko sklepamo, da je potreben bolj diverzificiran pristop k preučevanju podjetja tarče, ki ni omejen zgolj na glavne pravne in finančne iztočnice podjetja.
Keywords: Skrbni pregled, vrednost podjetja, prevzemi in združitve, temeljni računovodski izkazi, odločitev o prevzemu.
Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2782; Downloads: 1144
Full text (1,52 MB)

Abstract: Prevzemi med podjetji so v poslovnem svetu vsakodneven pojav. Razlogi za to se v večini primerov skrivajo v želji doseganja višjih stopenj rasti ter povečevanja dobičkonosnosti. Vendar pa prevzem drugega podjetja zdaleč ne zagotavlja, da bodo cilji doseženi. Več kot polovica prevzemov namreč ne doseže zastavljenih ciljev vodstva ter lastnikov. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so obravnavani v tej nalogi. Le-ti so razvrščeni glede na faze prevzema, v katerih se pojavljajo – predprevzemna faza, faza prevzema, ter poprevzemna integracija. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše dejavnike uspešnega prevzema oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev motivov za prevzem, iskanje proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda podjetja, njegovo vrednotenje ter načrtovanje sinergij. V fazi prevzema izstopajo dejavniki pogajanj z obstoječimi lastniki, določitev kupnine in financiranje prevzema. V fazi, ki je s stališča uspešnosti prevzema najbolj kritična, to je fazi poprevzemne integracije, pa so izpostavljeni dejavniki integracije poslovnih funkcij, določanja kulture podjetja, integracije blagovnih znamk ter izdelkov in storitev in izkoriščanja priložnosti za rast. Teorija o posameznem dejavniku je na koncu dopolnjena še s prirejenimi podatki, iz primera prevzema podjetja »X«. V zadnjem poglavju je opravljena tudi analiza dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost prevzema.
Keywords: prevzem, motivi za prevzem, sinergije, skrbni pregled podjetja, integracija poslovnih funkcij, zlivanje kulture podjetja, zgodnji uspehi prevzema
Published in DKUM: 23.06.2009; Views: 3000; Downloads: 525
Full text (1,06 MB)