| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
Prilagajanje podnebnim spremembam
Ana Vovk Korže, 2007, unpublished conference contribution

Keywords: ekologija, sonaravni razvoj, podnebne spremembe, skrb za okolje, varovanje okolja, trajnostni razvoj, ekoremediacije
Published: 10.07.2015; Views: 669; Downloads: 35
URL Link to full text

22.
Projektni dnevi v vrtcu: SPOZNAVAMO NAŠE TELO
Tatjana Tomažič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Projektni dnevi v vrtcu: Spoznavamo naše telo je praktično zaključno delo, saj celotna naloga temelji na projektni nalogi. Namen diplomske naloge je otrokom na njim najbolj razumljiv in dojemljiv način predstaviti človeško okostje in z njim povezane naloge in funkcije. V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej predstavljeno človeško okostje. Podrobno je opisana sestava človeškega okostja, njihove lastnosti in naloge ter pomena zdravega, varnega življenja za dobrobit naših kosti. V nadaljevanju smo opisali in opredelili način projektnega dela, posamezne etape, ter osnovne značilnost za tovrstno delo. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten projekt v obliki makropriprave ter pet mikropriprav za vsak dan posebej. Za vseh pet dni projekta, smo vsak dan posebej v mikropripravah opisali podroben postopek izvedbe, dnevne analize dela z osnovnimi ugotovitvami.
Keywords: okostje človeka, naloge kosti, skrb za zdravje, projektno delo, didaktična sredstva, raziskovanje, gibanje.
Published: 30.11.2015; Views: 798; Downloads: 268
.pdf Full text (2,42 MB)

23.
Demografske spremembe in poslovanje domov za starejše v Sloveniji
Tatjana Perko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Demografske spremembe so pripeljale do števične starejše populacije, ki bo v prihodnosti še naraščala, kar napovedujejo tudi projekcije prebivalstva. Vzrok za nastanek demografskih sprememb pa lahko poiščemo v rodnosti, umrljivosti in migracijah. Številčna starejša generacija bo imela vpliv tako natrg dela, gospodarsko rast in javne finance. Posledično temu bo potrebno poskrbeti za starejše. Skrb za starejše poteka v Sloveniji v okviru bivanjskega okolja in v okviru institucionalnega varstva-domov za starejše. Država skuša z informiranjem in z zakonodajo zagotoviti pravice starejšim. Največji delež finančnih sredstev pri financiranju dolgotrajne oskrbe nameni prav domovom za starejše, kar dokažem tudi z izračuni. Na podlagi študija primera skušam z bilanco stanja ter bilanco prihodkov in odhodkov analizirati poslovanje domov za starejše v ljubljanski in mariborski regiji tako javnih zavodov kot domov, ki delujejo na koncesijo. Z bilanco stanja na podlagi analize aktive, ugotovimo, da domovi na koncesijo nudijo stanovalcem boljše bivanjske pogoje kot javni zavodi. Analiza pasive pa kaže, da javni zavodi poslujejo z lastnimi viri, pri domovih na koncesijo pa je prisoten dolžniški kapital. Pri zagotavljanju finačnih sredstev so v nekoliko boljšem položaju javni zavodi. Največ sredstev ustvarijo domovi za starejše z delovanjem javne službe, največ odhodkov pa jim povzročajo stroški dela. Tako javni zavodi kot koncesionarji poslujejo gospodarno, kar kaže tudi koeficent gospodarnosti.
Keywords: demografske spremembe, skrb za starejše, domovi za starejše, vloga države, poslovanje domov za starejše
Published: 06.09.2016; Views: 500; Downloads: 68
.pdf Full text (1,02 MB)

24.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Published: 19.09.2016; Views: 769; Downloads: 94
.pdf Full text (723,36 KB)

25.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Keywords: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Published: 24.10.2016; Views: 556; Downloads: 61
.pdf Full text (998,41 KB)

26.
RAZVOJ NOVE STORITVE NA TRGU: »DOM IN NEGA«
Anja Metulj, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili problem odhajanja ljudi v domove starejših, ker menimo, da si starostniki v večini želijo svoje življenje preživeti na svojem domu, kar je bila tudi naša predpostavka za našo nalogo. Z analizo trga smo želeli preveriti, ali podana predpostavka drži. Za raziskavo trga smo kot raziskovalno orodje uporabili anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo tudi grafično predstavili. Ob tem smo anketirancem predstavili drugo, za njih bolj sočutno in ugodnejšo alternativo: ostati na svojem domu in koristiti našo novo storitev na trgu, ki se imenuje "Dom in nega". Ta storitev bi jim bila v celoti nudena na njihovem domu in v njegovi okolici, odvisno od njihovih osebnih potreb, vključevala pa bi poleg varstva, nege in oskrbe, tudi razne terapije, telovadbo, gospodinjska in hišna opravila, razne prevoze, ipd. Pomembno je poudariti, da podobne storitve, ki nudijo pomoč na domu starejšim, na trgu že obstajajo, vendar želimo, da se z razvojem naše alternative ustvari univerzalna rešitev obstoječe problematike. To pomeni, da bi si takšno pomoč na domu lahko privoščili vsi starostniki, ki jo potrebujejo, zato si želimo, da bi država bila pripravljena delno financirati našo storitev v obliki subvencije, kot je dodatek za pomoč in postrežbo in tako finančno razbremeniti starejši del populacije. Opravljena analiza trga je našo hipotezo potrdila in nam pokazala, da so starostniki zainteresirani za našo novo storitev in bi jo, če bi bila na voljo, tudi koristili.
Keywords: STAROSTNIKI, DOM, NEGA, SKRB, POMOČ
Published: 06.10.2016; Views: 295; Downloads: 31
.pdf Full text (1,12 MB)

27.
Skrb za pacienta in varnost pri dajanju zdravil v zdravstveni negi
Dominika Vrbnjak, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja ter ocene sporočanja je pomembno za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov, takšnih raziskav pa v slovenskem okolju primanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za varnost pacientov med drugim potrebna tudi ustrezna kultura skrbi, vendar je zaenkrat še premalo raziskav, ki bi potrdili povezanost kulture skrbi s kazalniki kakovosti in varnostjo pacientov. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati zaznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja in ocene sporočanja napak ter kulturo skrbi, izraženo kot zaznavanje skrbi posameznika pri lastnem delu, pri sodelavcih in nadrejenih, v delovnem okolju ter ugotoviti njihove povezave. Metode: Izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega pojasnjevalnega načrta mešanih metod na populaciji zaposlenih v zdravstveni negi na internih in kirurških oddelkih v 11 slovenskih bolnišnicah. Podatke v okviru kvantitativnega dela smo zbrali s pomočjo petih psihometrično veljavnih in zanesljivih vprašalnikov. Zbrane podatke smo nato analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili metodo utemeljene teorije, podatke pa zbrali s pomočjo vprašanj odprtega tipa v anketnem vprašalniku in delno strukturiranimi intervjuji. Rezultati: Ugotovili smo, da so vzroki za nastanek napak organizacijske in individualne narave. Anketiranci so komponente kadrovsko-delovni procesi, komunikacija z zdravniki in znanje ocenili z najvišjimi povprečnimi ocenami. Ugotovili smo pomanjkljivo sporočanje napak, saj so anketiranci ocenili, da se na njihovem oddelku sporoči manj kot 60 % vseh napak pri dajanju zdravil (p ≤ 0,001). Kar 37,6 % pa jih je ocenilo, da se vse vrste napak sporočijo v 0–20 %. Na pomanjkljivo sporočanje napak pri dajanju zdravil vpliva več dejavnikov na organizacijski in individualni ravni, kot največji oviri pa sta bili z najvišjimi povprečnimi ocenami ocenjeni komponenti odziv in strah. Rezultati so pokazali tudi, da je zaznavanje vzrokov za napake, ovir sporočanja, ocene sporočanja in kulture skrbi odvisno od določenih demografskih značilnosti posameznika, oddelkov in ustanov. Kultura skrbi je na srednji ravni, saj so anketiranci povprečno ocenili vse elemente kulture skrbi, povprečno so ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, skrb pri svojem delu pa so ocenili bolje kot skrb pri nadrejenem in sodelavcih. Anketiranci, ki so bolje ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, klimo varnosti, skrb pri lastnem delu in skrb pri nadrejenem, so ocenili, da se sporoči višji odstotek napak, in sicer 61–100 % vseh napak (p ≤ 0,05). Z rezultati kvalitativne raziskave smo dobili še bolj poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Razprava in zaključki: Kultura skrbi je osnova za zagotavljanje varnosti pri dajanju zdravil, vendar je slednja odvisna od številnih drugih, predvsem sistemskih dejavnikov. Za boljšo varnost pri dajanju zdravil potrebujemo sistemski pristop obravnave napak. Na oddelkih in predvsem na ravni ustanov potrebujemo neobtožujočo, nekaznovalno učno kulturo, v kateri bodo zaposleni brez strahu sporočali napake.
Keywords: napake, sporočanje, skrb, bolnišnica, pacient, zdravila
Published: 17.11.2017; Views: 1388; Downloads: 501
.pdf Full text (4,45 MB)

28.
Sindrom pretirano ambicioznih staršev proti pravici otrok do igre ter prostega časa
Sandra Vrbnjak, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava fenomen sindroma pretirano ambicioznih staršev na eni ter pravico otrok do igre ter prostega časa na drugi strani. Da bi ugotovili, ali je sindrom pretirano ambicioznih staršev nekaj, kar je mogoče zaznati v resničnem življenju in ne zgolj v teoriji, smo se lotili raziskovanja, v smislu obdelave podatkov, ki so na voljo in zadevajo to področje. Ker pretirana ambicioznost staršev vpliva na povečan obseg obveznosti njihovih otrok ter s tem na čas, ki ga otrok lahko nameni prostemu času in igri, smo ugotavljali, kaj sploh je prosti čas in kaj igra. Ugotovili smo, da je otrokom že v mednarodnih aktih zagotovljena pravica do prostega časa in igre, ki bi jo tako starši kot tudi ostali, morali spoštovati. Starši imajo določene pravice ter dolžnosti oziroma obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo otrok, poskrbeti pa morajo tudi za njihov celovit razvoj. Njihovo glavno vodilo mora biti otrokova korist. Ambiciozni starši imajo visoka pričakovanja in veliko ambicij, ki zadevajo njihove otroke. Da bi jih ti dosegli oziroma uresničili, starši pretirano pritiskajo nanje. Otroci postajajo vedno bolj obremenjeni s šolskimi obveznosti, dodatno pa jih obremenjujejo še vedno bolj organizirane in strukturirane interesne dejavnosti. Zaradi teh jim premalo časa ostane za dejavnosti, ki bi jih lahko prilagodili svojim željam in interesom. Predvsem pa jim zmanjka časa za igro, glede katere je ugotovljeno, da ima pozitiven vpliv na razvoj otrok.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, izobraževanje, prostočasne dejavnosti, obremenjenost otrok
Published: 27.09.2017; Views: 557; Downloads: 112
.pdf Full text (582,06 KB)

29.
Avtotransfuzija pri vstavitvi endoproteze kolka
Tamara Jager, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Avtotransfuzija je oblika transfuzije, pri kateri sta dajalec in prejemnik krvi ista oseba. Vstavitev endoproteze kolka je je ortopedska operacija kjer je predvidena izguba večje količine krvi, zato je nadomeščanje krvi nujno potrebno. Medicinska sestra ima, pri vseh oblikah avtotransfuzijskega vračanja krvi samostojno vlogo, zato mora poznati potencialne komplikacije. Metodologija: V diplomskem delu smo s tehniko opisne metode dela preučili in opisali znanja, stališča in mnenja slovenske in tuje strokovne literature iz knjig in spleta. Vsebinsko analizo literature smo opravili po modelu PRISMA. Kriteriji za iskanje ustrezne literature so vključevali strokovna dela v časovnem okviru 13 let, polno dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku ter aplikacijo spodaj navedenih ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da se avtotransfuzije kot najvarnejše metode vračanja krvi poslužujejo po vsem svetu. Med najpogosteje uporabljenimi pri vstavitvi endoproteze kolka sta medoperativna in pooperativna avtotransfuzija, ki učinkovito zvišujeta pooperativne vrednosti Hb v krvi, s tem pa se zmanjšuje hospitalizacija in pospešuje okrevanje po operativnem posegu. Diskusija in zaključek: Število ortopedskih operativnih posegov kolka se v zadnjih letih tudi na račun staranja prebivalstva povečuje. Zaradi številnih komplikacij, kontraindikacij in visokih finančnih stroškov ob izvajanju, pa strmo narašča aplikacija avtotransfuzije.
Keywords: avtologna transfuzija, medoperativna avtotransfuzija, pooperativna avtotransfuzija. skrb za pacienta po avtotransfuziji, izguba krvi med operacijo
Published: 10.10.2017; Views: 752; Downloads: 218
.pdf Full text (935,32 KB)

30.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Published: 21.09.2017; Views: 348; Downloads: 58
.pdf Full text (251,72 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica