| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA TRŽNE POTI SLOVENSKIH ZAVAROVALNIC
Marjan Kranjc, 2011, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrske naloge je raziskati vpliv vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004 na slovensko zavarovalništvo s poudarkom na tržnih poteh, ki jih za dosego trženjskih ciljev uporabljajo zavarovalnice v EU, v primerjavi s tržnimi potmi, ki so značilne za slovenske zavarovalnice. Ugotoviti želimo, ali so se alternativne tržne poti, ki so značilne za evropske zavarovalnice v zadnjih nekaj letih že prenesle v Slovenijo, oziroma ali so sploh prave za zelo konzervativno usmerjene slovenske zavarovance. Poseben poudarek pa bomo v tej magistrski nalogi namenili Zavarovalnici Triglav in njenim tržnim potem, saj je prav Zavarovalnica Triglav tista, ki zaradi svoje dolgoletne tradicije in velikosti v veliki meri usmerja slovensko zavarovalništvo. Prodaja zavarovalniških storitev je močno odvisna od pravilne izbire tržnih poti. Tradicionalni načini prodaje zavarovalniških storitev se vedno bolj umikajo novim načinom prodaje, ki jih omogoča hitri tehnološki napredek. Ne nazadnje pa vpliva na razvoj novih tržnih poti tudi čedalje večja konkurenca v zavarovalništvu, ki sili zavarovalnice, da so vedno bolj inovativne pri distribuciji svojih produktov. Načini distribucije zavarovalniških storitev pomembno vplivajo na tržni delež zavarovalnice ter na njeno dobičkonosnost, zato je razvijanje novih načinov trženja v njenem življenjskem interesu. Na to pa še dodatno vpliva pritisk zmanjševanja stroškov, kar nenehno zahteva iskanje novih tržnih poti v zavarovalništvu. Teh izzivov se zaveda tudi Zavarovalnica Triglav, ki vedno bolj sledi razvitim evropskim zavarovalnicam, saj bo le tako dolgoročno lahko ostala velik igralec na področju jugovzhodne Evrope. Z vstopom Slovenije v EU so se razmere v slovenskem zavarovalništvu spremenile, saj slovensko zavarovalništvo vse bolj čuti pritisk konkurence iz razvite Evrope. Danes evropskim zavarovalnicam ni potrebno več ustanavljati svojih podružnic v Sloveniji, saj po evropski zakonodaji lahko delujejo na vsem območju EU. To pa je dodaten razlog, da morajo slovenske zavarovalnice čim bolj približati ponudbo produktov evropskim standardom, saj si bodo le tako zagotovile obstoj na zahtevnem zavarovalniškem trgu. Zavarovalnica Triglav je zelo pomembna finančna institucija v Sloveniji, saj na slovenskem trgu zavzema malo manj kot 50% tržni delež. Tak tržni delež zahteva od Zavarovalnice Triglav tudi veliko odgovornost na področju trženja zavarovalniških storitev in izbiro pravih tržnih poti, ki ji bodo omogočile kar najboljšo prodajo svojih produktov. Zavarovalnica Triglav zaenkrat še trži svoje storitve s svojo lastno prodajno mrežo preko zastopnikov in komercialistov, vedno bolj pa sodeluje tudi z zavarovalnimi posredniki, ki čedalje pogosteje trkajo na vrata slovenskih zavarovalnic. Pri tem pa se zavarovalnica vse bolj ozira za sodobnimi načini tržnih poti, predvsem za bančnim zavarovalništvom in trženjem zavarovalnih storitev preko interneta in telefona. Velik izziv svetovnim in slovenskim zavarovalnicam predstavlja vprašanje, kako izkoristiti stroškovno učinkovitost visoke tehnologije in hkrati ne izgubiti osebnega stika z zavarovanci, ki ga omogočajo tradicionalne prodajne poti. V magistrski nalogi bomo poskušali prikazati tako tradicionalne kot sodobne tržne poti ter opozoriti na dobre in slabe strani le-teh. Zavarovalniška storitev zavzema v tržnem spletu prav posebno mesto. Zavarovalna storitev je nekaj neotipljivega. Gre predvsem za zaupanje zavarovancev, da bodo v primeru škode dobili neko povračilo. Vse te specifičnosti pa moramo upoštevati pri izbiri tržnih poti, saj bomo le na ta način optimizirali prodajo zavarovalniških storitev. Zavarovalnica Triglav se zaveda omejenosti tradicionalnih tržnih poti, zato se vedno bolj ozira po sodobnih tržnih poteh. Dobičkonosnost zavarovalnice postaja glavno merilo uspešnosti, zato smo prisiljeni iskati vedno nove načine distribucije zavarovalniških storitev s čim manjšimi stroški. Glavni problem pri pripravi magistrske naloge je bil v p
Keywords: zavarovalnica, zavarovanec, odškodnina, broker, lastni zastopnik, referent za sklepanje zavarovanj, premoženjska premija, življenjska premija, brokeraža, tradicionalne tržne poti, moderne tržne poti, bančno zavarovalništvo
Published: 14.10.2011; Views: 2724; Downloads: 295
.pdf Full text (2,92 MB)

3.
SEMANTIČNI PORTAL NEPREMIČNIN
Žan Markan, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Semantični splet je naslednji velik korak v razvoju svetovnega spleta. V nasprotju s sedanjo generacijo spleta, kjer so podatki v njem razumljivi le ljudem, je ideja semantičnega spleta predstaviti te podatke tudi v računalnikom razumljivo obliko. V tem diplomskem delu bomo raziskali področje semantičnega spleta in z njim povezanih tehnologij in razvojnih orodij, ter predstavili primer sistema, ki te tehnologije tudi uporablja. Gre za spletni nepremičninski portal, temeljujoč na principih semantičnega spleta, ki uporabnikom omogoča dodajanje, iskanje in prikaz podatkov o izbranih nepremičninah.
Keywords: semantični splet, nepremičnine, ontologije, SPARQL, sklepanje
Published: 06.04.2011; Views: 1504; Downloads: 111
.pdf Full text (869,24 KB)

4.
APROKSIMATIVNO SKLEPANJE V BAYESOVIH MREŽAH
Jernej Novak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo opisali metode direktnega vzorčenja, kamor spadajo algoritem vzorčenja, algoritem vzorčenja zavrnitve in algoritem uteženja verjetnosti. Pojasnili bomo tudi delovanje metode vzorčenja s pomočjo algoritma markovske verige Monte Carlo v eni izmed njenih preprostih oblik, Gibbsovem vzorčevalniku. Algoritme bomo implementirali v predstavitveni aplikaciji, testirali njihovo delovanje na enakih primerih in primerjali dobljene rezultate.
Keywords: Bayesove mreže, aproksimativno sklepanje, direktno vzorčenje, Monte Carlo, markovska veriga
Published: 06.01.2011; Views: 1549; Downloads: 113
.pdf Full text (2,60 MB)

5.
FILTRIRANJE ELEKTRONSKE POŠTE Z BAYESOVIM KLASIFIKATORJEM
Ivan Čuček, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili implementacijo naivnega Bayesovega klasifikatorja za samodejno razvrščanje elektronske pošte v uporabniško določene kategorije. Klasifikator je izveden v obliki vtičnika za poštni odjemalec Microsoft Outlook, ki ga razvrščanja naučimo na množici učnih primerov ter kasneje med samim delovanjem s popravljanjem napačnih klasifikacij. V uvodu predstavimo verjetnostno sklepanje in klasifikacijo kot algoritem strojnega učenja. Sledi opis uporabljene tehnologije VSTO. V zadnjem delu diplomskega dela je predstavljena struktura implementiranega klasifikatorja in rezultati testiranja učinkovitosti pri različnih velikostih učnih množic.
Keywords: kategorija, verjetnostno sklepanje, naivni Bayesov klasifikator, VSTO, klasifikacija
Published: 12.01.2011; Views: 1264; Downloads: 117
.pdf Full text (34,71 MB)

6.
SISTEM SKLEPANJA KOLEKTIVNIH POGODB V RS
Sašo Ferenčič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi na splošno, eno izmed temeljnih načel kolektivnih pogodb. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sporazumno sklenjene kolektivne pogodbe. Na teh temeljnih načelih pa sloni tudi naš Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Kar pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovnopravna razmerja. Vendar pa obstaja tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, ampak to le v primeru, če bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Tako omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Na nacionalno pravno ureditev avtonomije kolektivnega pogajanja vpliva tudi pravo EU, kar je razvidno iz novejše prakse Sodišča Evropske Unije, predvsem v zadevah ki se nanašajo na uporabo pravil EU o konkurenci, prostem pretoku oseb, opravljanju storitev in s področja socialne politike. Tu gre za sodno prakso v relevantnih zadevah Laval in Viking, iz katerih izhaja stališče, da iz prava EU ne bi smelo izhajati strožje ali pa dodatne omejitve, kot pa pravico do kolektivnega pogajanja jamčijo tradicije in nacionalne zakonodaje držav članic.
Keywords: sklepanje kolektivnih pogodb, kolektivna pogodba, avtonomija kolektivnega pogajanja, sindikalna svoboda, reprezentativnost, socialni partnerji
Published: 06.01.2012; Views: 3049; Downloads: 448
.pdf Full text (461,84 KB)

7.
MEMETSKI ALGORITEM ZA SKLEPANJE O KONTEKSTNO NEODVISNIH GRAMATIKAH IN NJEGOVA UPORABA PRI NAČRTOVANJU DOMENSKO SPECIFIČNEGA JEZIKA
Dejan Hrnčič, 2012, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo memetski algoritem za sklepanje o kontekstno neodvisnih gramatikah MAGIc. Memetski algoritem predstavlja evolucijski algoritem z vključenim operatorjem lokalnega iskanja. Sklepanje o gramatikah spada na področje strojnega učenja in predstavlja družino metod, ki na podlagi pozitivnih in opcijsko negativnih vhodnih primerov določi strukturo oz. izpelje gramatiko. Algoritem MAGIc sklepa o kontekstno neodvisnih gramatikah samo na podlagi pozitivnih primerov, čeprav lahko v postopek sklepanja vključimo tudi negativne primere. Pri sklepanju uporablja kot dodatno znanje razlike med primeri, katere uporabi za razširitev obstoječih gramatik, da razpoznajo več vhodnih primerov. Algoritem smo testirali na množici domensko specifičnih jezikov, napravili primerjavo z algoritmom TBL in ga razširili z možnostjo vključevanja nove sintakse v obstoječo gramatiko splošnonamenskega jezika. Algoritem se je izkazal kot uspešen za sklepanje o kontekstno neodvisnih gramatikah domensko specifičnih jezikov in je neodvisen od zaporedja vhodnih primerov. Ključna operatorja algoritma sta lokalno iskanje in generalizacija.
Keywords: sklepanje o gramatikah, memetski algoritem, domensko specifični jeziki, kontekstno neodvisna gramatika
Published: 23.05.2012; Views: 1630; Downloads: 120
.pdf Full text (3,89 MB)

8.
9.
Sklenitev pogodbe s podajanjem izjav po e-pošti
Uroš Hrastovec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Sklepanje pogodb poteka preko podajanja ponudbe in istovetnega sprejema. Ti izjavi se lahko podata z različnimi komunikacijskimi sredstvi, pri čemer se danes najpogosteje uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. V to skupino se uvršča tudi komunikacija preko elektronske pošte. Ponudba, ki je podana po elektronski pošti učinkuje od trenutka, ko je naslovniku dostopna na njegovem elektronskem naslovu. Podobno je tudi pri sprejemu ponudbe, ki prav tako prične učinkovati z vstopom v ponudnikov elektronski strežnik. To je tudi trenutek sklenitve pogodbe. V obeh primerih je potrebno, da se stranki strinjata s to vrsto komunikacije, v tej obliki in na teh naslovih. Veljavnost ponudbe je običajno časovno omejena. Ponudnik najpogosteje določi rok za sprejem. Pri tem je pomembno, kdaj začne ta rok teči. OZ za neposredna sredstva sporočanja, kamor se uvršča tudi e-pošta, določa, da prične rok za sprejem teči od trenutka prejema ponudbe. Vendar bi bila v tem primeru verjetno primernejša ureditev, da bi pričel rok za sprejem, kot pri navadnem pismu, teči od trenutka odpošiljanja ponudbe. Ponudnik lahko svojo ponudbo tudi umakne, vendar mora umik do naslovnika prispeti pred ali pa sočasno s ponudbo. V primeru komuniciranja preko elektronske pošte je to trenutek vstopa v elektronski strežnik. Čas sklenitve pogodbe v primeru podajanja izjav po elektronski pošti je trenutek, ko je izjava o sprejemu dostopna na ponudnikovem elektronskem naslovu, kraj sklenitve pa ponudnikov sedež v trenutku odpošiljanja ponudbe.
Keywords: sklepanje pogodb, ponudba, sprejem ponudbe, elektronska sredstva sporočanja, e-pošta
Published: 17.12.2012; Views: 1498; Downloads: 262
.pdf Full text (199,69 KB)

10.
INKREMENTALNO RAZPOZNAVANJE OSEB S POMOČJO SKLEPANJA
Gaber Šetina, 2013, undergraduate thesis

Abstract: : V diplomskem delu predstavljamo inkrementalno iskanje in tehnike sklepanja, ki so uporabljene v najrazličnejših inteligentnih sistemih. V splošnem pregledu teme povzamemo napredek inteligentnih sistemov, opišemo zastavljeno aplikacijo in predstavimo sorodne rešitve. Končni cilj je razvoj spletne aplikacije, ki s pomočjo sklepanja, inkrementalnega iskanja ter vprašanj in odgovorov skuša najti osebo, ki si jo je zamislil uporabnik. Na koncu naloge predstavimo še rezultate testiranja in možne izboljšave.
Keywords: sklepanje, inkrementalno iskanje, inteligentni sistemi
Published: 19.04.2013; Views: 1120; Downloads: 105
.pdf Full text (6,36 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica