| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sklenitev zakonske zveze po slovenskem in nemškem pravnem redu
Barbara Ban, 2019, master's thesis

Abstract: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. Je eden izmed najpomembnejših institutov oz. mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja. V Sloveniji je sklenitev zakonske zveze urejena v Družinskem zakoniku. V Nemčiji ureja sklenitev zakonske zveze Bürgerliches Gesetzbuch. Magistrsko delo v osnovi predstavlja institut sklepanja zakonske zveze, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zakonske zadržke, ki morajo manjkati in sam postopek ter obliko sklenitve zakonske zveze. Raziskava in preučevanje tematike se razteza na slovensko in nemško zakonodajo in predstavlja primerjalni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimiva je ugotovitev, da čeprav spadata v isto pravno družino in obstaja prepričanje, da sta si slovenska in nemška zakonodaja zelo podobni, so določene razlike, kar predstavlja drugačno nacionalno identiteto in miselnost pri zakonodajalcih. V Ustavi Republike Slovenije in v Grundgesetz, je zapisano, da je sklenitev zakonske zveze temeljna človekova pravica vsakega posameznika. Slovenija in Nemčija v nekaterih pogledih podobno obravnavata sklenitev zakonske zveze. Obe državi poznata samo civilno sklenitev zakonske zveze in ne verske. Imata podobne pogoje in zakonske zadržke v naslovu, ampak ne v vsebini. So pa občutne razlike pri starosti za sklepanje zakonske zveze, pri zakonskem zadržku sorodstva in posvojitvi. Slovenija prav tako ne pozna istospolne zakonske zveze. Nemčija je uvedla istospolno zakonsko zvezo oz. » Ehe für alle« (zakonsko zvezo za vse) 1.10.2017. Postopek same sklenitve zakonske zveze si je podoben. Razlika je v tem, kdo ima pristojnost za sklepanje zakonske zveze. V Sloveniji je to več oseb. Družinski zakonik je približal slovensko ureditev nemški ureditvi, nista pa identični. Nemčija ne pozna zakonske prepovedi. Slovenija ne pozna instituta konvalidacije nične zakonske zveze. Slovenska pravna ureditev se počasi približuje nemški pravni ureditvi, ni pa zagotovo, da bo kdaj identična nemški pravni ureditvi. Obe državi spoštujeta in sta podvrženi odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, se pa spoštuje nacionalna identiteta držav, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi ustavnimi in političnimi strukturami. Slovenija in Nemčija sta različni državi po velikosti, številu prebivalcev, kulturi, mentaliteti ljudi.
Keywords: zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, Družinski zakonik, Bürgerliches Gesetzbuch, Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche, Nemčija, Slovenija.
Published: 17.09.2019; Views: 436; Downloads: 95
.pdf Full text (896,66 KB)

2.
Analiza sklenitev in razvez mešanih zakonskih zvez
Urška Glažar Novak, 2017, master's thesis

Abstract: Institut zakonske zveze je eden temeljnih pojmov znotraj družinskega prava. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonsko zvezo definira, kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moža in žene. Kadar sklepajo zakonsko zvezo v Republiki Sloveniji (RS) slovenski državljani, morajo biti za veljavno sklenitev zakonske zveze izpolnjeni pogoji in predpostavke, ki jih navaja ZZZDR. V primerih, ko sklepajo zakonsko zvezo slovenski državljani in tujci, torej v primeru mešanih zakonskih zvez, pa moramo uporabiti pravila mednarodnega prava. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) določa, da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu države, katere državljan je ta oseba ob sklenitvi zakonske zveze, medtem ko se za obliko zakonske zveze uporablja pravo kraja, kjer se zakonska zveza sklepa. Glede oblike sklenitve zakonske zveze, ki je sklenjena v RS se uporabijo pravila ZZZDR in Pravilnika o sklepanju zakonske zveze. Zakonska zveza lahko preneha na enega izmed naslednjih načinov: z razvezo, z razveljavitvijo, s smrtjo enega od zakoncev in z razglasitvijo pogrešane osebe za mrtvo. ZZZDR loči dve vrsti razveze: sporazumno razvezo in razvezo s tožbo. Bolj zapletena od ureditve razveze dveh slovenskih državljanov, je ureditev razveze zakonske zveze z mednarodnim elementom, saj se tukaj postavita vprašanji pristojnega sodišča in relevantnega prava, ki naj se v danem primeru uporabi. Vzpostavitev notranjega trga in pristop RS k Evropski uniji (EU), sta vsekakor povzročila tudi porast civilnih pravnih razmerij, ki zadevajo pravo več držav članic EU, zato je bilo tudi na področju zakonskega prava sprejetih več uredb, ki naj bi poenotile in poenostavile postopke, kadar sta zakonca državljana različnih držav EU. Te uredbe so: Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba o preživninah in Uredba Rim IV. V obdobju med leti 2010-2015 je bilo število vseh sklenjenih zakonskih zvez v RS, torej mešanih zakonskih zvez in zakonskih zvez, ki so jih med seboj sklenili slovenski državljani, okoli 6000 na leto. Iz podatkov sklepamo, da je število sklenjenih zakonskih zvez na letni ravni dokaj konstantno. Če pa pogledamo sklenjene mešane zakonske zveze, ugotovimo, da njihovo število od leta 2011 nekoliko pada. Pričakovano je, da se bo to število zaradi begunskega vala v Evropo iz leta 2015, v prihodnjih letih spet nekoliko povečalo. Največ zakonskih zvez so slovenski državljani v obdobju med leti 2010-2015 sklenili z državljani Bosne in Hercegovine. Starostno obdobje, v katerem so največ sklepali zakonske zveze, je med 15. in 24. letom. Pri analizi razvez zakonskih zvez ugotovimo, da v obdobju od leta 2010-2015 njihovo število narašča in pada v enoletnih intervalih, vendar je vseskozi okoli 2400 razvez na leto. Število razvez mešanih zakonskih zvez je v zajetem petletnem obdobju praktično vseskozi naraščalo, razen v letu 2013 je zaznati nekolikšen upad. Skupno gledano, je največ razvez mešanih zakonskih zvez med slovenskimi državljani in državljani Bosne in Hercegovine, sledijo razveze z državljani Hrvaške in Srbije. V zajetem obdobju med leti 2010-2015 je do najmanj razvez mešanih zakonskih zvez prišlo v 1. letu trajanja zakonske zveze, največ razvez mešanih zakonskih zvez pa se je zgodilo po 10. letih trajanja zakonske zveze. Glede skupnih otrok lahko povzamemo, da sta se največkrat razvezala zakonca brez otrok, najmanj pa je razvez, kjer so se v zakonu rodili 3 otroci ali več.
Keywords: mešana zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, ZMZPP, Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba Rim IV, statistika
Published: 29.05.2017; Views: 1198; Downloads: 161
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
MODEL E-PRIJAVE ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE
Vlasta Lekše, 2009, master's thesis

Abstract: V času vedno večjega razvoja elektronskega poslovanja in informatike na področju državne uprave, se prijava sklenitve zakonske zveze na Upravni enoti Ljubljana, še vedno vodi na zastarel način. V magistrski nalogi smo proučili možnost modernizacije ter poenostavitev tega procesa, predvsem skrajšanja časa od prijave do potrditve termina sklenitve zakonske zveze. Nadgradnja obstoječe aplikacije, ki bi omogočala spletno rezervacijo termina in lokacije za sklenitev zakonske zveze, bi bila zelo primerna in dobrodošla. Uvedba take aplikacije bi bistveno spremenila način dela matičarjem, prav tako bi se s spremembo dosedanjih postopkov, še bolj približali strankam, ki bi lahko lažje in hitrejše poslovale z državno upravo. Na Upravni enoti Ljubljana, Sektorju za upravne notranje zadeve, že obstaja dokaj razvita informacijska infrastruktura, kar je dobra podlaga za nadaljnjo uvedbo in nadgradnjo elektronskega poslovanja. Da bi prišlo do učinkovite izrabe te tehnologije, je potrebno tudi vlaganje v izobraževanje zaposlenih.
Keywords: Elektronsko poslovanje Sklenitev zakonske zveze Model elektronske prijave Matični register
Published: 07.01.2010; Views: 2720; Downloads: 176
.pdf Full text (2,08 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica