1. Varstvo uporabnikov javnih dobrinSabina Zore, 2018, master's thesis Abstract: Na ravni EU ne obstaja enotni pravni predpis, ki bi urejal splošni pravni okvir izvajanja dejavnosti javnih služb. Namesto krovne direktive je Evropska komisija predhodno pripravila Green paper on services of general interest, v katerem razpravlja o prednostih in problemih splošnega pravnega okvirja. Razmejitev med regulatorno pristojnostjo EU in držav članic je odvisna od narave dejavnosti, torej ali gre za gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. EU ima pristojnost za normativno urejanje storitev z gospodarsko naravo. Glede na regulatorno pristojnost EU lahko storitve javnih služb v tri skupine: storitve gospodarskih javnih služb, ki jih izvajajo, na infrastrukturo vezane industrije, za katere je bilo sprejetih veliko predpisov s strani EU, druge storitve gospodarskih javnih služb, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, RTV- oddajanje so predmet notranje nacionalne ureditve. Za storitve negospodarskih javnih služb in storitve javnih služb, ki nimajo vpliva na trgovanje med državami članicami se ne uporabljajo posebna pravila EU, pravila o enotnem trgu in konkurenčna pravila. V sektorskih predpisih je določeno varstvo uporabnikov javni dobrin, kot pomembna obveznost javne službe v EU.
V slovenski ureditvi predstavlja temelj varstva uporabnikov javnih dobrin Zakon o varstvu potrošnikov /ZVPot/, ki zraven splošnih določil, ki veljajo za vse dejavnosti vsebuje tudi posebna določila, ki nudijo potrošnikom posebno varstvo npr. opominjanje potrošnikov, ki so v zamudi s plačili. Varstvo potrošnikov se v Republiki Sloveniji zagotavlja v okviru Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence, potrošniških organizacij ter Tržnega inšpektorata, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniške organizacije izvajajo dejavnosti, kot so ozaveščanje, informiranje, izobraževanje, svetovanje potrošnikom.
Država lahko zagotovi spoštovanje pravic uporabnikov javnih dobrin z različnimi instrumenti. V slovenski ureditvi sta uveljavljena institucionalno varstvo uporabnikov javnih dobrin in kontrahirna dolžnost izvajalca dejavnosti javne službe, ki prav tako spadata med posebne oblike varstva. 14. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa, da morajo država in lokalne skupnosti ustanoviti posebna telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov. V skladu z Zakonom o zavodih /ZZ/ sestavljajo svet zavoda ob predstavnikih uporabnika tudi predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavcev, kar predstavlja tripartitno oz. po Zakonu o lekarniški dejavnosti štiripartitno sestavo sveta zavoda. Kontrahirna dolžnost pomeni, da so v primerih obveznih javnih služb, uporabniki javnih dobrin in izvajalci dejavnosti javne službe dolžni skleniti pogodbeno razmerje o zagotavljanju javne dobrine. Za področje varstva uporabnikov javnih dobrin je pomembna tudi odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri izvajanju javne službe, bodisi zaradi protipravnega ravnanja zaposlenih ali zaradi uporabe proizvoda, ki je predmet javne službe.
Keywords: varstvo potrošnikov, potrošniško pravo, javne službe, javne službe v EU, regulativna pristojnost, kontrahirna dolžnost, obvezna sklenitev pogodbe, institucionalno varstvo, tripartitna/ štiripartitna sestava sveta zavoda, odškodninska odgovornost izvajalca javne službe
Published in DKUM: 25.05.2018; Views: 1962; Downloads: 285
 Full text (1,04 MB) |
2. Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli : (zbirka vaj)Jerneja Prostor, 2016, other educational material Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Avtonomni gospodarski posli na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Študenti so z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Obligacijski zakonik, Konvencijo Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajsko konvencijo), avtonomne pravne vire in domačo ter tujo sodno prakso. Sklic na vire teh primerov skupaj z literaturo, ki jo je treba uporabiti pri študiju, je v zbirki vaj naveden pri posameznih nalogah in na koncu v seznamu literature. Zbirka obsega vaje z naslednjih področij: sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine in višja sila, omejitev in izključitev odškodninske obveznosti, pogodbena kazen, bančna garancija in dokumentarni akreditiv, uporaba ter sankcije za kršitev pogodbe po Dunajski konvenciji.
Keywords: avtonomni pravni viri, sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine, odškodninska obveznost, bančni posli, Dunajska konvencija
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 2237; Downloads: 379
Full text (1,25 MB)
This document has many files! More... |
3. VLOGA NOTARJA V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH POSTOPKIH PRI SKLEPANJU POGODBMaja Globokar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Pri sestavljanju javnih in zasebnih listin mora notar delovati kot pravni strokovnjak, vsem udeležencem konkretnega pravnega posla pa mora zagotavljati kakovostno, nepristransko in objektivno pravno svetovanje. V diplomskem delu je prikazana zlasti vloga notarja in njegov pomen v zemljiškoknjižnih postopkih pri sklepanju zemljiškoknjižnih pogodb. V skladu z obravnavano tematiko prvi del diplomske naloge temelji na osnovah zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s sklepanjem pogodb, predmet katerih so nepremičnine. Podatke o nepremičninah, ki bodo predmet pravnega posla, pridobi notar z vpogledom v zemljiško knjigo. Notar na podlagi pooblastila, ki ga podpiše stranka, v njenem imenu pridobi vse dokumente, ki so potrebni v zvezi s pripravo in sklenitvijo pogodbe, opravi upravne, davčne postopke, sestavi zemljiškoknjižne listine v obliki zasebnih listin oz. notarskega zapisa. V zvezi s sklenitvijo pogodbe notarja običajno stranke pooblastijo tudi za končno izvedbo vpisa pravic posameznikov v zemljiško knjigo. V drugem delu diplomske naloge pa so opisani najpogostejši pravni posli, predmet katerih so nepremičnine. Predstavljena je kupoprodajna pogodba za nepremičnino, menjalna pogodba, pogodba o razdružitvi solastnine, darilna pogodba za nepremičnino, notarski zapis izročilne pogodbe, notarski zapis pogodbe o preužitku in notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pri vseh teh pogodbah je poleg postopka njihove sklenitve pri notarju poudarek na samih listinah, ki bodo sposobne za vpis pravic v zemljiško knjigo.
Keywords: Notar, zemljiškoknjižni postopek, notarski zapis, zasebna listina, listine, sklenitev pogodbe, zemljiškoknjižni vpis.
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 2352; Downloads: 920
Full text (632,91 KB) |
4. AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVINina Križman, 2012, undergraduate thesis Abstract: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR.
Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev.
Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Published in DKUM: 09.01.2013; Views: 3987; Downloads: 341
Full text (914,97 KB) |
5. |
