1. Politika poslovanja bankDženita Šehić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Banke kot najpomembnejše finančne institucije igrajo ključno vlogo v finančnem sistemu vsake države. Od zgodnjih začetkov do sodobne dobe digitalizacije je bančništvo doživelo bistvene spremembe pri načinu izvajanja storitev, uporabi tehnologije, dostopnosti storitev ter splošnem poslovnem modelu. Diplomsko delo temelji na raziskovanju politike poslovanja bank, ki zajema niz načel, smernic, ciljev in strategij za dosledno, etično, učinkovito ter odgovorno delovanje banke. Opredelitev politike poslovanja bankam omogoča usklajeno ravnanje vseh njihovih udeležencev ter zagotavlja lažjo usmeritev pri doseganju poslovnih ciljev banke, hkrati pa upošteva družbene, etične, in trajnostne vidike njihovega delovanja. Kodeks poslovnega ravnanja banke postavlja smernice za transparentnost, integriteto in odgovorno poslovanje, s čimer prispeva k vzpostavitvi zaupanja med banko ter njenimi notranjimi in zunanjimi udeleženci, obenem pa k oblikovanju politike poslovanja, ki sledi najvišjim etičnim standardom in družbenim pričakovanjem. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali politike poslovanja treh izbranih slovenskih bank, in sicer Nove Kreditne banke Maribor, d. d., Addiko banke, d. d. ter Nove Ljubljanske banke, d. d. Preučili smo skladnost in integriteto posamezne banke, kodeks poslovnega ravnanja in etike, politiko upravljanja tveganj ter družbeno odgovornost in trajnost bank
Keywords: banka, politika poslovanja, bančna politika, kodeks poslovnega ravnanja, skladnost poslovanja, etično poslovanje, družbena odgovornost, trajnostno poslovanje
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 111; Downloads: 60
 Full text (1,91 MB) |
2. Stanje korporativne integritete v izbranih finančnih institucijah v Republiki SlovenijiValentina Jakopiček, 2017, undergraduate thesis Abstract: S pojmom etika se seznanimo že v otroštvu, ko nas starši učijo, kaj je prav in kaj ne. Skozi obdobje odraščanja ugotovimo, da delati stvari pravilno različni ljudje različno razumejo. Etiko je težko opredeliti samo z eno in enotno opredelitvijo, podobno pa je tudi z integriteto. S korporativno integriteto se podjetja srečujejo pri poslovanju, kjer morajo delovati v skladu s pravili, poslovnimi običaji ter etičnimi načeli. Pomembno je tudi, da so družbeno odgovorna tako do strank in zaposlenih kot tudi do družbe in okolja.
Cilj diplomskega projekta je bil ugotoviti, kaj pomeni pojem korporativna integriteta in jo predstaviti kot del družbene odgovornosti. Predstaviti je bilo treba tudi Slovenske smernice korporativne integritete ter njene podpisnice, še posebej finančne institucije.
Diplomski projekt je razdeljen na dva dela. Prvi je teoretični in drugi je empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili korporativno integriteto ter predstavili njen sistem in preučili njeno povezanost z družbeno odgovornostjo. Nadalje smo predstavili Slovenske smernice korporativne integritete.
V raziskovalnem oz. empiričnem delu smo se poglobili v izbrane finančne institucije, ki so podpisnice Slovenskih smernic korporativne integritete, ter opisali njihove etične kodekse. Raziskali smo, ali pri svojem poslovanju upoštevajo korporativno integriteto tako na normativni ravni kot tudi v praksi. Ugotoviti smo želeli, na kakšen način se tega lotevajo in v kolikšni meri uresničujejo to, kar so napisale v svojih etičnih kodeksih.
Med raziskovanjem in na podlagi podatkov, do katerih smo lahko dostopali, smo ugotovili, da vse izbrane finančne institucije na normativni ravni vključujejo te smernice in da se vedno bolj zavedajo njenih pomembnosti. Vse izbrane institucije so pisale o družbeni odgovornosti tako do svojih zaposlenih in strank kot tudi do družbe in okolja nasploh. Vse izbrane institucije tudi stremijo k trajnostnemu razvoju, kar je tudi cilj smernic.
Keywords: korporativna integriteta, skladnost poslovanja, družbena odgovornost, Slovenske smernice korporativne integritete, podpisnice Slovenskih smernic, finančne institucije
Published in DKUM: 30.11.2017; Views: 1508; Downloads: 178
Full text (824,12 KB) |
3. PRAVNI VIRI ZA VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE FUNKCIJE SKLADNOSTI IN ETIČNOSTI POSLOVANJA V GOSPODARSKI DRUŽBIUrška Zupančič, 2016, master's thesis/paper Abstract: Naloga se nanaša na eno izmed temeljnih vprašanj pri vzpostavitvi in delovanju funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, kot novi funkciji upravljanja oziroma funkciji sistema notranjih kontrol v gospodarski družbi, in sicer opredelitvi ustreznih virov, ki so podlaga za njeno vzpostavitev in delovanje. Z zadnjimi spremembami zakonodaje s področja zavarovalništva, bančništva in trga vrednostnih papirjev so bile v slovenski pravni red prenesene določbe zakonodaje EU, ki družbam iz omenjenih panog nalagajo dolžnost vzpostavitve funkcije skladnosti poslovanja oziroma organiziranje službe za skladnost in etičnost poslovanja. Iz analize zadevne zakonodaje izhaja, da le ta ne opredeljujejo vseh elementov, ki naj bi skladno z domačimi in tujimi avtonomnimi viri, dobro prakso ter teorijo predstavljali ključne elemente sistema skladnosti in etičnosti poslovanja. Zakonodajalec za gospodarske družbe iz drugih panog izrecno ne zahteva vzpostavitve funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, je pa na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, posredno v okviru zahteve, da družba izvaja ukrepe upravljanja s tveganji, možno posredno izpeljati dolžnost vzpostavitev funkcije skladnosti poslovanja. Zagotavljanje oziroma nadzor nad zakonitostjo poslovanja v ožjem smislu skladnosti poslovanja, pa je naloga članov organov vodenja oziroma nadzora, ki izhaja iz splošne dolžnosti delovanja organov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Pri konkretni opredelitvi katere vire mora posamezna družba uporabiti kot pravni okvir za vzpostavitev in delovanje funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, se skladno s teorijo uporabi različne dejavnike kot so velikost družbe, panogo v kateri deluje družba, pravnoorganizacijska oblika, stopnjo internacionalizacije ter pomembnejša tveganja, ki jim je izpostavljena. Enoznačnega odgovora za vse družbe namreč ni, saj ne obstojijo univerzalni pravni viri, z upoštevanjem katerih bi bile izpolnjene dolžnosti družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, glede vzpostavitev in delovanja učinkovitega sistema skladnosti poslovanja. Regulatorni okvir in vire za funkcijo skladnosti in etičnosti poslovanja se lahko razvrsti v dve kategorij, in sicer na zakonske obveze, kršitev katerih se sankcionira s strani sodnih in nadzornih organov ter prostovoljne zaveze, ki povečujejo ugled družbe ter znižujejo tveganje za neskladnost. Najbolj splošni so različni nacionalni in mednarodni standardi s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, kot je to mednarodni standard ISO Compliance management systems – Guidelines (19600:2014) ter avtonomni viri kot so Slovenske smernice korporativne integritete. Sklepno je opredeljenih sedem glavnih elementov učinkovitega sistema skladnosti poslovanja, ki po mnenju avtorice, ne glede na sektor gospodarske družbe štejejo za temeljne. Opredeljeni so s pomočjo obravnavnih zakonskih virov s finančnega področja, mednarodnih standardov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, slovenskih in tujih avtonomnih virov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja ter korporativnega upravljanja.
V povezavi z viri je obravnavno še vprašanje pomena učinkovitega sistema skladnosti in etičnosti poslovanja z vidika odškodninske in kazenske odgovornosti gospodarske družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, v zvezi s čimer je izrecno izpostavljen standard potrebne skrbnosti članov organov vodenja in nadzora glede dolžnosti, ki jih le ti imajo v povezavi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcije skladnosti poslovanja in tako lahko predstavlja tudi razlog za razbremenitev njihove odgovornosti. V povezavi z razbremenitvijo odškodninske odgovornosti članov organov vodenja oziroma nadzora je analizirana tudi možnost uporabe pravila podjetniške presoje, in sicer presoja odločitve organa vodenja oziroma nadzora glede načina vzpostavitvi funkcije oziroma sistema skladnosti in obsega njenih nalog.
Keywords: skladnost in etičnost poslovanja, pravni viri, sistem notranjih kontrol, trden in zanesljiv sistem upravljanja, kodeks ravnanja, etični kodeks
Published in DKUM: 16.02.2017; Views: 2738; Downloads: 266
Full text (2,34 MB) |
4. UPRAVLJANJE IN VODENJE PODJETIJ NA TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO MED GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO IN PROSTIM TRGOM, S POUDARKOM NA ENERGETSKEM POGODBENIŠTVULuka Martin Tomažič, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pravne vidike upravljanja in vodenja podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri tem se opredeljujemo tako do problematike, ki zadeva podjetja, ki v predmetni panogi opravljajo dejavnost gospodarske javne službe, kot tudi problematike, ki je relevantna za podjetja, ki delujejo na dobavnem delu trga, ki je liberaliziran.
Pri tem raziskujemo tri sklope vprašanj, in sicer najprej problematiko, ki je povezana z opravljanjem gospodarske javne službe in posledice, ki jih ima tovrstna ureditev za upravljanje in vodenje podjetij, tako v smislu zagotavljanja skladnosti poslovanja, kot tudi v kontekstu financiranja gospodarskih javnih služb v energetiki. Pri tem smo prvenstveno predstavili relevantno teorijo in normativni okvir, v katerem delujejo gospodarske javne službe nasploh, nato pa podrobneje analiziramo pravne vidike poslovanja javnih gospodarskih služb v elektroenergetskem sektorju.
V drugem delu se posvečamo razrešitvi odprtega doktrinarnega vprašanja, ki se nanaša na samo naravo električne energije v normativnem smislu, upoštevaje proces liberalizacije dobavnega in proizvodnega trga. Električna energija je namreč skozi navedeni proces postala tržno blago, zaradi zagotavljanja dostopa do omrežja pa se zdi, da so še zmerom prisotni posamezni elementi javnih dobrin.
V tretjem delu se osredotočamo na raziskavo pogodbenih tipov po Energetskem zakonu (EZ-1) in vpliv, ki ga ima energetsko pogodbeništvo na upravljanje in vodenje podjetij, ki poslujejo na trgu z električno energijo. Pri vstopanju v pogodbene odnose bo namreč zakoniti zastopnik podjetja primoran izkazati razumevanje velikega števila izjemno specifičnih pogodbenih tipov, ki z nominatnimi kontrakti, kot jih opredeljuje Obligacijski zakonik (OZ) pogosto nimajo veliko skupnega.
Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo dognanj predmetne raziskave, pri čemer smo nakazali tudi potencial za nadaljnje raziskave, ki so povezane s pravnimi vidiki upravljanja in vodenja podjetij v panogi energetike.
Keywords: energetsko pogodbeništvo, gospodarske javne službe, električna energija, skladnost poslovanja, energetska zakonodaja
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 2275; Downloads: 307
Full text (1002,46 KB) |
