Search the digital library catalog

Abstract: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede. Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Keywords: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 813; Downloads: 67
Full text (1,81 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti možnosti financiranja ustanovitve podjetja v Sloveniji (novi članici EU), Veliki Britaniji (kot stari članici EU) in na Hrvaškem (kot kandidatki za vstop v EU) s poudarkom na tveganem kapitalu ter ugotoviti, katera država je najugodnejša za ustanovitev in razvoj podjetja. V teoretičnem delu sem opredelil vlogo nastajajočih podjetij in opisal najznačilnejše pravno-formalne oblike podjetij. Nato sem predstavil dolžniške in lastniške vire financiranja, ki bi jih potencialni iskalci lahko uporabili pri ustanavljanju podjetja na teh trgih. Ker je večina virov podjetnikom dobro poznana, sem podrobneje opisal finančni vir, imenovan tvegani kapital. Pregledal sem njegovo zgodovino in sedanjost ter opisal trenutne razmere na davčnem področju v povezavi z investicijami tveganega kapitala. Če sem v teoretičnem delu obravnaval posamezne segmente v nastajanju podjetja, sem se v empiričnem delu osredotočil na konkretne trge tveganega kapitala v Sloveniji, na Hrvaškem in v Veliki Britaniji. Želel sem pridobiti jasno sliko o posameznem trgu, količini in stopnji investicije tveganega kapitala v podjetja. Na koncu sem jih primerjal, da bi ugotovil, kje so najugodnejši pogoji za ustanovitev in razvoj podjetja.
Keywords: financiranje podjetja, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, investicije, Evropska unija, davki.
Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 1408; Downloads: 125
Full text (1,14 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju. Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo. Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo. Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno. Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Keywords: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Published in DKUM: 03.08.2010; Views: 2802; Downloads: 322
Full text (522,79 KB)

Abstract: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Keywords: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Published in DKUM: 26.02.2010; Views: 2435; Downloads: 269
Full text (2,03 MB)