1. Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablaneGregor Kmetec, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Keywords: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1288; Downloads: 121
 Full text (1,84 MB) |
2. Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'Nasja Gričnik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Keywords: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1309; Downloads: 126
Full text (2,06 MB) |
3. UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLKEma Zagorc, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Keywords: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 1368; Downloads: 196
Full text (1,02 MB) |
4. |
5. PRIMERJAVA VPLIVA INTEGRIRANE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE JABOLK (Malus domestica B.) NA KAKOVOST IN SKLADIŠČNO SPOSOBNOST PLODOVMaja Škrinjar, 2010, undergraduate thesis Abstract: V sadjarskem centru Maribor — poskusna postaja Gačnik smo primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in skladiščno sposobnost plodov v enakih talnih in klimatskih pogojih. Primerjali smo odporne sorte 'Santana', 'Topaz' in 'Dalinbel' ter sorto 'Gala', neodporno na bolezni škrlup in plesen. Iz rezultatov je razvidno, da način pridelave ni vplival na kvaliteto in količino pridelka. Vpliv je imel voluhar, ki je nekatera drevesa bolj prizadel in s tem vplival na količino ter kakovost pridelka. V skladišču so se močneje pojavile bolezni v ekološkem načinu pridelave sort 'Santana' in 'Gala'. Pri oceni organoleptičnih lastnosti nismo ugotovili razlik v načinu pridelave.
Keywords: jabolka, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelek, skladiščne bolezni, degustacija
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3457; Downloads: 335
Full text (794,86 KB) |
