1. Pogledi različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetjaJernej Jerebic, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede.
Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Keywords: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 813; Downloads: 82
 Full text (1,81 MB) |
2. Učinki skladov EU za predpristopno pomoč v Republiki MakedonijiFilip Trombev, 2019, master's thesis Abstract: Z razvojem je Evropska unija ustvarila različne mehanizme in politike v smeri izvajanja ukrepov, pomoči, zagotavljanja storitev, razvoja, vojaških posegov itd.
Skladi Evropske unije predstavljajo instrumente ali programe, ki nudijo pomoč državam članicam ali državam kandidatkam za članstvo v razvoju na različnih področjih. Na splošno so skladi oziroma programi namenjeni državam članicam, a za olajšanje njihove priprave na članstvo držav kandidatk je del teh sredstev odprt za države kandidatke ali posebna sredstva zgolj za predpristopno pomoč, ki pa je poseben interes ali namen te raziskave. V skladu s tem smo se pri nadaljnji opredelitvi problema usmerili ravno na Republiko Makedonijo kot državo kandidatko za članstvo v Uniji, s poudarkom na izkoriščenosti na državni ravni.
Do danes je več skladov prispevalo ali ponudilo priložnost za podporo državam članicam EU in državam kandidatkam za članstvo. Skladi so eden od instrumentov, ki pomagajo neenakim ali manj razvitim državam doseči razvojno raven tistih, ki so bolj razviti. Skladi so instrumenti, ki v veliki meri prispevajo k olajšanju predpristopne poti kandidatkam predvsem s finančno pomočjo ter pomočjo na številnih področjih, ki so pomembna tako za Unijo kot tudi za države kandidatke.
V začetnih poglavjih magistrskega dela smo opredelili Evropsko integracijo, njene cilje in njeno ekonomiko oziroma zakaj se države hočejo integrarati v EU, katere so prednosti in slabosti, izzivi in možnosti, pojasnili smo evolucijo Evropske Unije oziroma, kako je prišlo do politične in ekonomske skupnosti, opredelili sklade za predpristopno pomoč in pojasnili njihove cilje in naloge, opisali sestavine oziroma komponente teh skladov ter na kratko opisali njihovo implementacijo v Republiki Makedoniji.
V nadaljevanju smo analizirali izkoriščenost sredstev Instrumenta za predpristopno pomoč na državni ravni, in sicer glede na vrsto pogodb, organ ki vodi posel, vrsto uporabnika, v primerjavi z nacionalno udeležbo. Analizirali smo tudi sredstva glede na osnovne makroekonomske kazalnike ter podali dokaz za postavljeno hipotezo s pomočjo linearne regresije.
Keywords: Instrument za predpristopno pomoč, Evropska unija, skladi EU, evropske integracije.
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1030; Downloads: 163
Full text (1,32 MB) |
3. Primerjalna analiza investicij tveganega kapitala v Evropi in Latinski AmerikiSašo Yacoub, 2018, undergraduate thesis Abstract: Tvegani kapital je oblika financiranja, ki jo uporabljajo predvsem mlada in inovativna podjetja, taka ki predstavljajo tudi visoko stopnjo tveganja za uspeh. V takšna podjetja vlagajo predvsem skladi tveganega kapitala in poslovni angeli, ki so do neke mere takšnemu tveganju naklonjeni, saj imajo takšne naložbe potencialno visoko stopnjo donosnosti. Sodelujoče na trgu tveganega kapitala v grobem razlikujemo na formalne in neformalne oblike. Med formalne oblike tveganega kapitala štejemo sklade tveganega kapitala oziroma institucionalizirane oblike tveganega kapitala. V neformalne oblike pa spadajo poslovni angeli, ki z namenom iskanja novih investicijskih priložnosti vlagajo lastna sredstva. Trgi tveganega kapitala se v različnih okoljih različno razvijajo. Razlogi tičijo v različnih politikah posameznih držav, saj glede financiranja nekatere spodbujajo bolj lastniško, spet druge dolžniško. Prav tako se trgi tveganega kapitala oblikujejo skozi davčne, pravne in kulturne vidike posamezne države. Evropski trg tveganega kapitala je bolj razvit kakor trg tveganega kapitala Latinske Amerike, kjer je trg še vedno v razvoju vendar v trendu rasti. V diplomskem projektu smo torej prikazali evropski trg tveganega kapitala, sodelujoče na tem trgu in opredelili sektorsko analizo, vse to smo na drugi strani naredili tudi za latinskoameriški trg ter oba trga med seboj primerjali.
Keywords: investicije, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, evropski trg, latinskoameriški trg
Published in DKUM: 07.11.2018; Views: 1111; Downloads: 59
Full text (2,13 MB) |
4. Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov : magistrsko deloMatej Rajšp, 2018, master's thesis Abstract: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti.
V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Keywords: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1582; Downloads: 254
Full text (1,23 MB) |
5. Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebruMatej Krampač, 2018, master's thesis Abstract: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Keywords: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Published in DKUM: 30.08.2018; Views: 1165; Downloads: 169
Full text (1,31 MB) |
6. SOFINANCIRANJE OBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV S SREDSTVI EU - S POUDARKOM NA SREDSTVIH ZA REGIONALNI RAZVOJBranko Žnidar, 2016, master's thesis Abstract: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo.
Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena.
Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora.
Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva.
S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna.
Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica.
Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez.
Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Keywords: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Published in DKUM: 12.12.2016; Views: 1526; Downloads: 233
Full text (860,08 KB) |
7. VPLIV EVROPSKIH FINANČNIH SPODBUD NA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU - PRIMER OBČINE ORMOŽUrška Smej, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu pregledali pomen turizma in podeželja na splošno v Sloveniji ter na obravnavanem območju Prlekije - občina Ormož. Pregledali smo tudi možne finančne spodbude s strani EU, ki lahko dodatno ugodno vplivajo na razvoj turizma na podeželju.
V teoretičnem delu smo naredili analizo dveh uspešno izvedenih projektov v občini Ormož, ki sta bila sofinancirana s strani EU (EU skladi). Opravili smo tudi intervju z odgovornimi osebami obravnavanih projektov, kateri so nam podali dodatne informacije o realizaciji projektov.
Potenciali za razvoj turizma v občini Ormož in Prlekiji so veliki, stališče lokalnega prebivalstva do razvoja je pozitivno, potrebno je le še dodati tako dobro mreženje med ponudniki in skupnostmi kot boljšo promocijo samega območja Prlekije.
Keywords: turizem, turizem na podeželju, evropski skladi, Občina Ormož
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1385; Downloads: 101
Full text (749,01 KB) |
8. ANALIZA USPEŠNOSTI VZAJEMNIH SKLADOV SLOVENSKIH UPRAVLJALCEVSabina Topler, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prednosti vlaganja v vzajemne sklade pred vlaganji v vrednostne papirje so razpršenost tveganja in sredstev, nizki stroški, likvidnost, preglednost naložbe ter profesionalno upravljanje premoženja visoko usposobljenih strokovnjakov. Slovenci imamo v svojem portfelju največ delniških skladov, in sicer kar 70 %, kar pomeni, da smo v primerjavi z evropskim vlagateljem, katerega sredstva v navedeno naložbo ne presegajo 30 % portfelja, nagnjeni k visokemu tveganju.
Sklad je uspešen, ko doseže pravo razmerje med tveganjem in donosnostjo v določenem časovnem obdobju, uspešnost skladov pa lahko merimo tudi z različnimi kazalniki. Prednost merila uspešnosti vzajemnih skladov na osnovi metode Capm in njenih kazalnikov (Sharpovega, Treynorjevega, Jensenovega ter kazalnika Sortino), je ta, da upoštevajo tako donosnost kot tveganje naložbe hkrati. Mere uspešnosti, ki smo jih izračunali s kazalniki, pa se lahko ob spremembi izbire netvegane naložbe (v našem primeru je bila to slovenska državna obveznica RS 68) in primerljivega indeksa − Benchmarka (v našem primeru FTSE All-World Index) popolnoma spremenijo.
Na osnovi analize delniških vzajemnih skladov smo ugotovili, da je bil v celotnem proučevanem obdobju od leta 2011−2014 najbolje upravljan sklad NLB delniški globalni, ki je dosegel 21,96-odstotno donosnost, sledi pa mu sklad Alta Global z 20,98-odstotno donosnostjo; oba sklada pa sta dosegla tudi najvišje vrednosti kazalnikov. Sklad NLB delniški je bil med vsemi skladi tudi med najbolj tveganimi, vendar pa lahko visoko tveganje opravičimo z njegovo najvišjo donosnostjo.
Skladi lahko imajo kljub podobni naložbeni politiki velike razlike v donosnosti, kar smo z našo analizo dokazali, v primerjavi z mednarodno konkurenco pa so te razlike še večje.
Donosnost skladov tujih upravljavskih družb v proučevanem obdobju je bila za kar 100-odsototkov večja od donosnosti skladov domačih upravljavskih družb.
Keywords: delniški vzajemni skladi, globalni trgi, tveganje in donosnost, kazalniki uspešnosti sklada
Published in DKUM: 28.10.2016; Views: 1927; Downloads: 164
Full text (1,05 MB) |
9. Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanjeSimon Vučer, 2016, master's thesis Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2066; Downloads: 188
Full text (1020,65 KB) |
10. Vpliv obrestnih mer na donosnost pokojninskih skladov v SlovenijiMatej Maher, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pokojninski sistemi razvitih držav so v času krize, ki ji na določenih področjihše ni videti konca, zelo na udaru. Zaradi vse slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci je vzdržnost dokladnega sistema pokojnin pod velikim pritiskom. V takšnih razmerah morajo zaposleni čim prej sami ali preko delodajalcev začeti varčevati za svoje pokojnine in si tako zagotoviti finančno varnost po upokojitvi. Slovenski pokojninski skladi že ponujajo naložbeno politiko življenjskega cikla člana, vendar bomo morali za analizo donosnosti takšnega načina varčevanja počakati še kar nekaj časa. Med tem pa že imamo podatke naložbenih politik z zajamčenim donosom, ki so pri nas na voljo že več kot 15 let. Na donos pokojninskih skladov, ki vlagajo v pretežni meri v manj tvegane naložbe, pa vplivajo predvsem razmere na trgu obrestnih mer in kreditno tveganje izdajalcev naložbenih produktov. Trenutno se v Evropski monetarni uniji obrestne mere bližajo ničli, nekatere pa so že prestopile na negativno stran. Takšno stanje pa na dolgi rok ne prinaša visokih donosov s strani sorazmerno varnih naložb, zato se morajo upravljavci pokojninskih družb ozirati k bolj tveganim naložbam.
Keywords: ZPIZ-2, pokojninski sistem, pokojnine, obrestne mere, pokojninski skladi
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1292; Downloads: 140
Full text (1,15 MB) |
