1. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Keywords: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 58; Downloads: 22
 Full text (2,64 MB) |
2. Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blagaDejan Romih, 2023, doctoral dissertation Abstract: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Keywords: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 682; Downloads: 142
Full text (13,74 MB) |
3. Sistemski stres v evrskem območjuManja Kumer, 2020, undergraduate thesis Abstract: Finančne krize so moteči dogodki, ki pomenijo veliko izgubo v blaginji in zahtevajo hiter in učinkovit pristop držav z ukrepi, ki zagotavljajo dodatno likvidnost med krizo. Pokazatelj finančne krize je sistemski stres, ki nam pove količino uresničenega sistemskega tveganja. To izmerimo s sestavljenim kazalnikom sistemskega stresa (CISS), ki se osredotoča na sistemsko razsežnost finančnega stresa. CISS ima v evrskem območju veliko napovedno moč za makroekonomske spremenljivke, kot so inflacija, rast realnega BDP ipd. Drugi kazalnik, s katerim lahko izmerimo sistemski stres v evrskem območju, je VSTOXX.
Ko prevladuje finančna kriza in nastopi finančna nestabilnost (finančni sistem ni odporen na gospodarske šoke in ni sposoben nemoteno izpolnjevati svojih temeljnih funkcij), je kazalnik CISS visok (velik sistemski stres). V nasprotnem primeru je sistemski stres majhen. V povečanem sistemskem stresu se posledice odražajo v nestabilnosti finančnega trga, ki se znajde v težavah zaradi krize ali česar koli drugega, ki negativno vpliva na finančni sistem.
Finančno nestabilnost merimo z različnimi kazalniki, kot so FSRI, CISS in VIX. Prehod finančne stabilnosti v finančno nestabilnost pa imenujemo Minskyjev trenutek. Do pojava Minskyjevega trenutka je prišlo v nekaterih državah po svetu zaradi novonastalega koronavirusa. Pandemija covida-19 je povzročila izjemne padce vrednosti na finančnih trgih, posledica tega pa je bilo povečanje finančne nestabilnosti.
V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze. V drugem poglavju bomo predstavili definicijo finančne nestabilnosti in spoznali Minskyjev trenutek. Na kratko bomo spoznali ključne ranljivosti evrskega območja, ki privedejo do finančne nestabilnosti. Prav tako bomo obravnavali nekatera tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Za ugotavljanje finančne nestabilnosti pa uporabljamo kazalnike FSRI, CISS in VIX.
Predstavili bomo tudi, kako je pandemija covida-19 vplivala na finančno nestabilnost. V drugem poglavju bomo obravnavali sistemski stres in z njim povezana kazalnika CISS, ki se uporablja za evrsko območje, ter VSTOXX. Prav tako bomo spoznali posledice sistemskega stresa za gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo obravnavali delniške indekse CAC 40, DAX in EURO STOXX 50 in analizirali njihovo gibanje. Prav tako bomo analizirali gibanje CISS a za evrsko območje. V empiričnem delu bomo izračunali koeficient korelacije med delniškimi indeksi in CISS-om za evrsko območje.
Keywords: CAC 40, CISS, DAX, EURO STOXX 50, finančna nestabilnost, sistemski stres, VSTOXX
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 1239; Downloads: 112
Full text (603,99 KB) |
4. Pravo in ekonomija : Digitalno gospodarstvo2020 Abstract: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Keywords: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Published in DKUM: 17.09.2020; Views: 919; Downloads: 67
 Link to file |
