1. Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje : magistrsko deloErnest Plemenitaš, 2024, master's thesis Abstract: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.
Keywords: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,38 MB) |
2. |
3. Vpliv intenzivnosti in načina reje ter velikosti črede na lastnosti mlečnosti pri lisasti pasmiMatic Skok, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni.
Keywords: govedoreja, lisasta pasma, sistem reje, lastnosti mlečnosti
Published in DKUM: 30.10.2013; Views: 1833; Downloads: 116
Full text (213,90 KB) |
4. Primerjava dobrega počutja svinj in proizvodnih parametrov v prosti reji v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj v celotnem obdobju laktacijeMatejka Tibaut Otto, 2012, undergraduate thesis Abstract: V raziskavi smo primerjali počutje svinj in proizvodne parametre v obdobju laktacije, v sistemu vkleščanja svinj in v prosti reji, v kateri naj bi svinja imela na razpolago več prostora za izražanje specifičnih oblik obnašanja. Poskus s sistemom vkleščanja svinj se je odvijal v raziskovalno-pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, medtem ko je bila raziskava v prosti reji opravljena na Norway University of Life Science. V času poskusa smo spremljali obnašanje šestih svinj 12 ur pred in 12 ur po prasitvi. V tem obdobju smo spremljali celoten čas, namenjen počitku, ležanju, stoji, gibanju, dodatno pa smo v prosti reji spremljali še možnost izgradnje gnezda. Do konca laktacije smo spremljali še sesnost, in sicer trajanje, število sesanj, vzroke prekinitve itd. V obdobju pred prasitvijo smo ugotovili, da so svinje v prosti reji za 31 % časa bolj aktivne v primerjavi s svinjami v sistemu vkleščanja. Dodatno so v prosti reji svinje 8 ur pred prasitvijo začele s pripravo gnezda, in sicer s prenašanjem slame iz nosilca, z ritjem po tleh in z nabiranjem materiala z zamahovanjem s taco. Po prasitvi so bile svinje ne glede na prasitveni boks večino časa (90 %) na razpolago pujskom. Kljub temu smo v prosti reji beležili za 41 % nižjo frekvenco sesanj v tem obdobju. To je verjetno posledica možnosti popolnega umika svinj v tem sistemu. Dodatno smo ugotovili, da so v prosti reji od 4. dne laktacije opaženi daljši intervali sesanja (5 minut) v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj (3 minute). Prekinitve sesanj pa največkrat vzpodbudi svinja tako, da se uleže na bok ali seske. V vkleščeni reji je bilo bistveno več prekinitev na način, da se je svinja usedla, kar nakazuje negativen vpliv te reje.
Keywords: obnašanje, sistem reje, gradnja gnezda, sesanje, dobro počutje
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2153; Downloads: 199
Full text (957,45 KB) |
