| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV NA OBČINAH
Melita Moravec, 2016, master's thesis

Abstract: Zahteve glede delovanja javne uprave in s tem tudi lokalne samouprave kot dela le-te, se vedno bolj zaostrujejo, hkrati pa so vedno prisotne težnje za zmanjšanje obsega sredstev za njeno delovanje. Zaposleni v javni upravi bi se posledično morali vedno bolj angažirati, pomembno funkcijo pri tem pa ima lahko ustrezna motivacija, pri čemer je v javni upravi ključnega pomena ocenjevanje delovne uspešnosti, ki pomeni osnovo za napredovanje in nagrajevanje javnih uslužbencev. Ocenjevanje delovne uspešnosti je torej pomembno orodje nagrajevanja nadpovprečno uspešnih javnih uslužbencev in orodje motiviranja za boljše delo. Ocena delovne uspešnosti se javnim uslužbencem določi na podlagi ocenjevanja elementov, ki jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ki so podrobneje opredeljeni s kriteriji v Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede . Vendar pa večina kriterijev (natančnost, ustvarjalnost, odnos do uporabnikov…) ni merljivih, saj v primeru ocenjevanja nimamo natančno določene enote mere in tudi ne orodja, s katerim bi to merili. Dejstvo je, da ocena delovne uspešnosti vedno vsebuje elemente subjektivnosti, predvsem zaradi kriterijev, ki niso merljivi. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, na kakšen način vzpostaviti sistem ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev, da bo mogoče čim bolj objektivno oceniti delovno uspešnost javnih uslužbencev. Odločilno vlogo ima neposredni vodja oziroma ocenjevalec, ki mora dobro poznati, kaj se pričakuje od javnega uslužbenca, zato bi ocenjevalec moral biti strokovno usposobljen, predvsem pa bi moral biti oseba z integriteto, ki je vredna spoštovanja in zaupanja. Tudi v ostalih evropskih državah poteka vrednotenje dela javnih uslužbencev. Z reformami sistemov ocenjevanja kriteriji, ki se nanašajo na osebne značilnosti (točnost, socialne kompetence, inteligentnost) in pridobljene lastnosti (izobrazba) izgubljajo na pomenu, večji poudarek je na funkcionalnih ocenah, ciljnih dogovorih in ocenjevanju kompetenčnosti za izvajanje dela.
Keywords: delovna uspešnost, ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev, sistem plač v javnem sektorju
Published: 20.10.2016; Views: 2878; Downloads: 352
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
PROBLEMATIKA FINANCIRANJA TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA
Nataša Čmer, 2016, master's thesis

Abstract: Terciarno izobraževanje v Sloveniji zajema višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Slednje se izvaja na treh bolonjskih stopnjah (prva je dodiplomska, druga in tretja pa podiplomski). Naloga predstavlja razširjen pogled na problematiko financiranja terciarnega izobraževanja tako z vidika zagotavljanja zadostnih sredstev za financiranje višje- in visokošolskih ustanov, kot z vidika zagotavljanja zadostnih sredstev za plače in nagrajevanje visokošolskih učiteljev ter sodelavcev, oba vidika pa primerja s švedskimi in ameriškimi sistemi. Poglavja v prvem delu naloge smiselno prikazujejo pravno ureditev in načine financiranja ter njuno primerjavo s Švedsko in Združenimi državami Amerike, v drugem delu pa ureditev sistema plač v terciarnem izobraževanju, prav tako v primerjavi z omenjenima državama, saj so visokošolski učitelji in sodelavci v javnih višje- ter visokošolskih zavodih del sistema plač javnih uslužbencev in zato plačani po sistemu uvrstitve v plačne razrede.
Keywords: terciarno izobraževanje, višje šolstvo, visoko šolstvo, sistem plač v javnem sektorju.
Published: 15.09.2016; Views: 1066; Downloads: 88
.pdf Full text (1,99 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica