1. Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja.
Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1005; Downloads: 37
 Full text (1,29 MB) |
2. Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne EvropeSuzana Kert, 2021, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO.
Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO.
Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo.
Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta.
Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30).
Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 1323; Downloads: 150
Full text (5,98 MB) |
3. VIRI KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA BANK V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZIMirela Ljubijankić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Banke se morajo z namenom opravljati svojo primarno dejavnost kreditiranja, zadolževati in tako pridobivati vire kratkoročnega ter dolgoročnega financiranja preko svojih komitentov in preko tujih ter domačih bank z depoziti, s krediti, z lastnim kapitalom, z izdajanjem vrednostnih papirjev in pri centralni banki. Pred krizo so slovenske banke pridobivale vire financiranja predvsem z naslova bančnega sektorja in tako preko tujih virov, danes pa se usmerjajo zlasti k virom financiranja z naslova lastnih depozitov, torej h kratkoročnejšim virom financiranja. Slovenske banke so tako od pričetka krize do danes uspele znižati svojo izpostavljenost do tujih in domačih bank in se usmerile v pridobivanje virov financiranja z naslova vlog nebančnega sektorja in s strani Evrosistema.
Keywords: viri financiranja, viri kratkoročnega financiranja, viri dolgoročnega financiranja, slovenski bančni sistem, Banka Koper, d. d.
Published in DKUM: 27.03.2014; Views: 1620; Downloads: 131
Full text (1,16 MB) |
4. ŽENSKO PODJETNIŠTVO IN PROBLEMI FINANCIRANJA MSPMateja Kojc, 2012, undergraduate thesis Abstract: Ženske skozi čas postajajo vse bolj pomemben člen v podjetništvu. Ustanavljajo pretežno majhna podjetja v storitveni dejavnosti, vendar z njimi prispevajo k večji gospodarnosti trga. Ker so v svetu še danes prisotni številni stereotipi glede žensk, se na lastni podjetniški poti srečujejo z ovirami, zato potrebujejo dober podporni sistem, tako s strani svoje družine kot tudi države. Njihov način vodenja, organiziranja in poslovanja se karakterno razlikuje od moškega, saj jim glavni motiv za ustanovitev ne predstavlja denar.
Za ustanovitveni kapital raje uporabijo lastne prihranke in denar od družine in prijateljev. Tako največji problem pri financiranju predstavlja podkapitaliziranost in slaba informiranost glede pridobitve drugih virov financiranja, saj se v podjetništvu ženske šele uveljavljajo. Ker vse te dejavnike spremlja še strah pred zadolževanjem, ki je pri ženskah ogromen, se pojavijo težave.
V diplomskem seminarju smo predstavili kaj je za žensko podjetništvo značilno, predstavili razlike med podjetniki in podjetnicami in možne oblike financiranja MSP in njihove prednosti in slabosti. Izvedli smo prav tako anketno raziskavo, s katero smo podkrepili teoretična dejstva.
Keywords: žensko podjetništvo, mala in srednja velika podjetja (MSP), financiranje, viri financiranja, podporni sistem
Published in DKUM: 18.12.2012; Views: 1909; Downloads: 224
Full text (845,55 KB) |
5. SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI ZDRAVSTVENI SISTEMMarjana Hlebič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Spremembe nastajajo v zdravstvu iz dneva v dan, saj se spreminjajo potrebe ljudi, teh sprememb pa se ne da uvesti v zdravstveni sistem takoj, ampak se uvajajo postopoma. Slovensko zdravstvo se ubada s težavami financiranja, eden izmed vzrokov zato je tudi ekonomska kriza. Varčevalni ukrepi pa potekajo že od leta 2009, tako so proračunska sredstva znašala v letu 2012 57, 2 milijona evrov in so nižja za 14, 69 milijonov prejšnjega leta. V Avstriji je 25 % vseh izdatkov za zdravstvo financiranih vlada, deželne vlade in lokalne oblasti. V Avstriji imajo tudi koncept holdinga, ki predstavlja povezavo vseh bolnic v eno samo povezano, to je tudi pripomoglo k investicijam v visoko kvalitetno opremo, kar pa je splošni okvir za zdravstveno varstvo. V primerjavi slovenskega in avstrijskega zdravstvenega sistema lahko ugotovimo, da je z financiranjem in upravljanjem z izdatki v Avstriji mnogo boljše kot v Sloveniji, saj ima Avstrija boljše upravljanje z resursi, kvalitetnejšo oskrbo in manj stroškov.
Keywords: Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistem, reforma, izdatki in viri financiranja
Published in DKUM: 16.11.2012; Views: 4792; Downloads: 819
Full text (597,76 KB) |
6. FINANCIRANJE PODJETIJ V KRIZNIH RAZMERAH - PRIMER PROIZVODNEGA PODJETJASanja Potočnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bom predstavila financiranje podjetij v kriznih razmerah s ponazoritvijo na primeru proizvodnega podjetja. Diplomsko delo se nanaša na financiranje podjetja in opisuje kako podjetje posluje v teh časih finančne krize, ki je zajela veliko večino slovenskega gospodarstva.
V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela se bom uprla na osnove financiranja podjetja, ki jih mora poznati vsako podjetje, da lahko uspešno posluje. Pričela bom z osnovnimi pojmi, kot so pomen denarja in financ, vsebina in pojem financiranja podjetja, finančni sistem in finančni trg ter razložila tudi pomen in naloge finančne funkcije. To poglavje se bo ukvarjalo tudi s finančnim vodenjem in upravljanjem, sledile bodo temeljne kategorije financiranja podjetja. Za podjetje je priporočljivo, da pozna temeljna načela financiranja, oblikovati pa mora tudi svoje cilje in politiko financiranja podjetja, saj je od tega lahko odvisen uspeh njegovega poslovanja. Pri odločanju o financiranju podjetja pa so pomembna tudi pravila financiranja. V nadaljevanju pa bom opisala oblike financiranja, ki zajemajo vire financiranja premoženja podjetja in odločanje o le-teh. Zelo pomembna za podjetje pa je cena virov financiranja, vračanje denarja le-tem in pa najpomembnejše stroški, ki nastanejo pri financiranju podjetja. Opisano bo tudi več vrst stroškov financiranja podjetja. V teh kriznih časih pa so za podjetja lahko usodna finančna tveganja s katerimi se podjetje srečuje, zato lahko na trgu, poznavanju oziroma prepoznavanju le-teh, pripišemo velik pomen. Žal pa se nekatera podjetja v finančni krizi znajdejo tudi v zelo neugodnih razmerah in prav zaradi tega je zelo pomembno poznavanje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
V praktičnem delu diplomskega dela, pa bo predstavljeno proizvodno podjetje in njegovi načini financiranja podjetja ter stroški, ki ob tem nastajajo. Pri preučevanju podjetja se bom osredotočila na oblike dolgoročnega in kratkoročnega financiranja podjetja v kriznih razmerah. Vsako financiranje pa ima določeno ceno in tako imenovane stroške, ki nastajajo ob poslovanju podjetja. Konec koncev pa je najtežji del financiranja podjetja prav vračanje denarja virom financiranja, še posebno pa v kriznih razmerah v kakršnih se nahajajo podjetja še dan danes. Tako bom na primeru omenjenega podjetja želela ugotoviti kako se s financiranjem v kriznih razmerah sooča s problemi ter tveganji in reševanju le-teh. V zaključnem delu pa bom predstavila ugotovitve kako proizvodnemu podjetju uspeva poslovanje na podlagi prikazane primerjave po letih 2007, 2008 in 2009.
Keywords: Financiranje, krizne razmere, poslovanje podjetja, finančna kriza, slovensko gospodarstvo, pomen denarja, finance, finančni sistem, finančni trg, pomen finančne funkcije, naloge finančne funkcije, finančno vodenje, upravljanje podjetja, načela financiranja, politika podjetja, politika financiranja podjetja, pravila financiranja, oblike financiranja, viri financiranja podjetja, stroški financiranja, finančna tveganja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem preneh
Published in DKUM: 19.01.2012; Views: 4048; Downloads: 295
Full text (1,18 MB) |
7. STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJUMateja Županek, 2011, undergraduate thesis Abstract: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Published in DKUM: 13.12.2011; Views: 3044; Downloads: 203
Full text (218,55 KB) |
