| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 93
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Priprava poroznih polimerov s solvotermalno sintezo
Nejc Donko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo preučili vpliv polimerizacijskih pogojev, kot so uporaba različnih monomerov, temperatura avtoklaviranja in razmerje porogena in destilirane vode, na pripravo poroznih polimernih materialov s solvotermalno sintezo. Preučili smo vpliv zgoraj omenjenih polimerizacijskih pogojev na morfologijo polimernih materialov. Solvotermalno sintezo poroznih polimerov smo izvedli tako, da smo k monomeru in zamreževalu dodali ustrezno porogeno topilo in iniciator ter reakcijsko zmes mešali v dušikovi atmosferi. Samo polimerizacijo smo nato izvedli v avtoklavu, inducirali pa smo jo s povišanjem temperature, čemur je sledilo spontano povišanje tlaka v avtoklavu. Kot zamreževalo smo uporabili divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat, kot monomer pa stiren, glicidil metakrilat in 2-etilheksil akrilat. Tetrahidrofuran je bil uporabljen kot porogen. Pripraviti smo želeli monolit z visoko poroznostjo, malimi porami in visoko specifično površino. V ta namen smo spreminjali delež med monomerom in zamreževalom. Spreminjali pa smo tudi delež vode, za uravnavanje topnosti porogenega topila. Najprej smo monolit sintetizirali samo iz divinilbenzena, nato pa smo mu v različnih razmerjih dodali še stiren in 2-etilheksil akrilat. Z dodatkom različnih razmerij stirena in 2-etilheksil akrilata, smo želeli povečati elastičnost monolita. V nadaljevanju smo kot zamreževalo uporabili etilenglikol dimetakrilat, h kateremu smo dodali funkcionalni polimer glicidil matakrilat in pa tudi 2-etilheksil akrilat. Kot radikalski iniciator smo uporabili α,α'-azobisizobutironitril. Zmes porogena, vode, zamreževala, monomerov in iniciatorja smo mešali v stekleni bučki pri sobni temperaturi in nato prelili v stekleno posodico s pokrovom, odpornim na povišano temperaturo in pritisk. Avtoklavirali smo dva dni pri povišani temperaturi, s čimer smo sprožili polimerizacijo. Razpon temperature avtoklaviranja je bil od 80 pa do 100 °C. Nastale polimerne monolite smo očistili z etanolom v Soxhletu. Z analizo adsorpcije dušika po BET metodi smo jim določili specifično površino, celotni volumen in povprečni premer por. S Furier transform infrared (FTIR) spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo nastalih polimerov, morfologijo monolitnega materiala pa smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo, SEM. Ko smo avtoklavirali pri temperaturi 80 in 85 °C, nam produkt ni spolimeriziral v celoti. Volumski delež zamreževala in monomerov, ki nam je dal najboljše rezultate specifične površine, visoke poroznosti in malih por, je bilo 16,17 % divinilbenzena, 4,67 % stirena in 2,4 % 2-etilheksil akrilata, avtoklaviranje pa je potekalo pri 90 °C.
Keywords: Polimeri, porozni polimeri, radikalska polimerizacija, solvotermalna sinteza.
Published: 22.10.2015; Views: 1189; Downloads: 98
.pdf Full text (2,49 MB)

32.
SINTETIZATOR ZVOKA, UPRAVLJAN Z RAČUNALNIŠKIM VIDOM
Sebastijan Kužner, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je študij sinteze zvoka s pomočjo digitalne obdelave signalov in slik. Praktičen cilj diplomske naloge je izdelati digitalni glasbeni inštrument, ki je sposoben proizvesti zvok različnih oblik. Pogoji pri izdelavi inštrumenta so, da je le-ta odziven v realnem času in se ga krmili s človeškim posredovanjem. Interakcija človek-računalnik poteka ob podpori odprtokodnega programskega orodja reacTIVision, ki omogoča zajem slik preko spletne kamere in razpoznavo namenskih značk in njihovih lastnosti, kot so položaj, kot zasuka in identifikacijska številka. Te lastnosti posreduje našemu programu, ki jih uporabi za modulacijo zvoka. Program za generiranje zvoka uporablja pet oscilatorjev, ki generirajo signal različnih oblik. Seštevek dobljenih signalov je možno obogatiti z efekti distorzije in odmeva. Program podpira tudi napravo za generiranje ritma.
Keywords: sinteza zvoka, digitalna obdelava zvoka, računalniški vid, digitalni glasbeni inštrument, elektronska sinteza glasbe
Published: 14.10.2015; Views: 1192; Downloads: 97
.pdf Full text (3,33 MB)

33.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE V SISTEMU Al/Ga/In - S/Se
Damjana Lukač, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil z mehanokemijsko metodo sintetizirati kovinske halkogenide, in sicer aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev(III) sulfid ter galijev(III) selenid. Najprej smo z rentgensko praškovno difrakcijo analizirali reaktante, nato pa smo izbrane kovinske halkogenide poskušali sintetizirati z mehanokemijsko metodo (mletjem). Po končani sintezi smo vse produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Rentgenska analiza je pokazala, da z mehanokemijsko metodo dobimo prav vse spojine (Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3). Najlepše difraktograme z najintenzivnejšimi piki pa smo dobili pri galijevih sulfidih in selenidih, iz katerih je resnično razvidno da gre za produkt Ga2S3 in Ga2Se3. Ugotovili smo, da je mehanokemijska metoda primerna za sintezo kovinskih halkogenidov, in sicer Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3. Na koncu smo še preverjali obstojnost produkta Al2S3 in Al2Se3, in sicer smo produkt Al2S3 po različnih časovnih presledkih (po 14-ih dneh in po dveh mesecih) dali na rentgensko analizo. Produkt Al2Se3 pa smo analizirali s termogravimetrično analizo. Po končani termogravimetrični analizi smo produkt analizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati kažejo, da sta oba produkta neobstojna, saj sta razpadla.
Keywords: mehanokemijska sinteza, aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev sulfid, galijev selenid
Published: 07.09.2015; Views: 1164; Downloads: 78
.pdf Full text (1,56 MB)

34.
Raztapljanje silicija v podevtektični tiksotropni mešanici Al-Si
Gorazd Lojen, Ivan Anžel, Alojz Križman, 1998, original scientific article

Abstract: Razvili smo model postopka izdelave kompozitov s "sintezo tiksotropnih mešanic". Postopek rešuje problem omočljivosti in hkrati omogoča variiranje deležev posameznih faz v kompozitu. Obsega tri korake: izdelavo izhodnih tiksotropnih mešanic, sintezo izhodnih dvofaznih tiksotropnih mešanic v kompozitno mešanico in strjevnje. Tako izdelani kompoziti v splošnem vsebujejo termodinamsko nekompatibilne primarne faze, ki so neposredno po sintezi, preden se kompozit strdi, nestabilne, in težijo k hitremu razpadu. V prispevku so predstavljeni izsledki študija raztapljanja Si v podevtektični tiksostropni mešanici Al-Si.
Keywords: metalurgija, kovinski kompoziti Al-Si, sinteza, tiksotropne mešanice, raztapljanje
Published: 10.07.2015; Views: 794; Downloads: 36
URL Link to full text

35.
Kompoziti, izdelani s sintezo dvofaznih (S+L) mešanic
Ivan Anžel, Gorazd Lojen, Alojz Križman, 1998, original scientific article

Abstract: Kompoziti s kovinsko osnovo so sestavljeni iz kovinske maatice in utrjevalne faze, ki ima lahko različno morfologijo (kontinuirna ali nekontinuirna vlakna,lamele, delci...). Do sedaj so bile razvite številne tehnologije izdelave teh materialov, med katerimi je še posebej zanimiv postopek tvorbe kompozita in situ. Ta postopek rešuje problem omočljivosti, ne omogoča pa poljubne izbire vrste in variiranja deleža utrjevalne faze v kompozitu v dovolj širokih mejah. V tem prispevku predstavljamo model novega postopka izdelave kovinskih kompozitov, utrjenih z delci , ki rešuje tako problem omočljivosti, kot tudi problem spreminjanja deleža utrjevalne faze v kompozitu.
Keywords: kovinski kompoziti, sinteza dvofaznih mešanic
Published: 10.07.2015; Views: 761; Downloads: 29
URL Link to full text

36.
37.
Določitev PI/PD regulatorjev za vodenje aktivnih magnetnih ležajev
Jožef Ritonja, Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, 2006, original scientific article

Abstract: V članku predstavljamo novo PIIPD regulacijsko zgradbo za vodenje aktivnih magnetnih ležajev. Prikazali smo izvirnost in prednost nove regulacijske zgradbe v primerjavi s klasično PID regulacijsko zgradbo, ki se je do sedaj večinoma uporabljala za vodenje aktivnih magnetnih ležajev v industrijskih aplikacijah. Postopek določitve parametrov regulatorjev smo metodizirali in ga lahko uporabljamo kot nastavitveno pravilo. Analizirali smo občutljivost regulacijskega sistema na nemodelirano dinamiko, variacijo parametrov reguliranega procesa in merilni šum. Prikazali smo rezultate simulacijskih izračunov in laboratorijskih preizkusov.
Keywords: aktivni magntni ležaji, sinteza regulacijskega sistema, PI regulatorji, PD regulatorji
Published: 10.07.2015; Views: 515; Downloads: 19
URL Link to full text

38.
Biocompatible nanomaterials
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, Željko Knez, 2012, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Nanotechnology represents an area holding significant promise for health care and biotechnology for many years to come. Nanomaterials are an emerging familyof novel materials that could be designed for specific properties. Thesematerials will probably bring about significant shifts in the manner we design, develop, and use materials. With the emergence of novel fabrication and characterization technologies, new combinations of nanomaterials or nanocomposites are beginning to be synthesized and characterized. They have potential for various biomedical applications; including magnetic resonance imaging (MRI) contrast enhancement, targeted drug delivery, hyperthermia, biological separation, protein immobilization, biosensors, etc. The use of magnetic carriers for efficient transport of various biomolecules (e.g. antibody, enzyme) has increased drastically in the recent years, especially inthe field of nanomedicine, where the bioactive molecule immobilized onto thesurface of a magnetic carrier acts a potential bioactive substance or drug to be transported and effectively released in the specific location. In this direction, superparamagnetic iron oxide nanoparticles (SPIONs) with appropriate surface chemistry have been widely used experimentally for numerous applications. In past decades, many carriers have been developed and investigated extensively, but mostly the group of chemically modified inorganic nanoparticles have showed low toxicity and generally possess versatile properties suitable for cellular delivery, including wide availability, rich functionality, good biocompatibility, potential capability of targeted delivery and controlled released of carried drugs. Because surfacechemistry greatly influences magnetic nanoparticles (MNPs) fate in the biological system, including the mechanisms of their cell recognition, biodistribution and immunes response it presents a specific focus for advancing engineering strategies to minimize potential nanotoxicity. Surface functionalization, a controlled process of chemical attachment of functional groups to the surface, is now integral to magnetic nanoparticle designs. Moreover, surface chemistry is essential to target the nanoparticles to specific sites. Several groups of coating materials are generally used to modify magnetic nanoparticle surface chemistry. Additionally, one of the most attractive routes for the surface modification of nanoparticles is using an organosilane. The biocompatibility of most nanoparticles could be greatly enhanced by introducing various synthetic polymers to their surface, thus, promoting better water solubility of the magnetic carrier. Silica is also one of the most frequently functional coatings used so far, as it has inherently superior functionalization capabilities, respectively. For these reasons, overthe last decade, nanomaterials have been highlighted as promising candidates for improving traditional materials.
Keywords: nanaomateriali, sinteza, aplikacije, karakterizacija
Published: 10.07.2015; Views: 47222; Downloads: 26
URL Link to full text

39.
SOLVOTERMALNA SINTEZA NANODELCEV V SISTEMU Ln-Y-B, Ln = La, Gd IN B = S, Se
Aljaž Križaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Fluorescenčni nanodelci dopirani z lantanoidi predstavljajo alternativo obstoječim bio-označevalcem v fluorescenčni mikroskopiji. Pogoj za učinkovito fluorescenco je ustrezna kristalna matrica, med katere spadajo tudi halkogenidi. To delo je študija solvotermalne sinteze nanodelcev v sistemu Ln-Y-B, kjer je Ln = La ali Gd in B = S ali Se. Osredotočil sem se predvsem na sintezo nanodelcev v ternarnem sistemu La-Y-S vzporedno pa sem študiral tudi sintezo v sistemih La-Y-Se, Y-S in Gd-S. Ti materiali so bili do sedaj sintetizirani le s kristalizacijo iz taline, nikoli pa solvotermalno. Študiral sem nastanek nanodelcev z izborom različnih reagentov in njihove koncentracije ter vpliv različnih topil, temperatur in sinteznega časa. Vzorce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in s presevnim elektronskim mikroskopom. S primerjavo vseh zbranih rezultatov sem ugotovil, da pri 200ºC oz. 220ºC in pri sinteznem času 15h oz. 24h nastanejo nanodelci LaYS3 in LaYSe3, vendar pa produkt ni enofazen. V zaključku predlagam smernice za izboljšanje izkoristka sinteze.
Keywords: Solvotermalna sinteza, nanodelci, LaYS3
Published: 02.06.2015; Views: 985; Downloads: 76
.pdf Full text (3,08 MB)

40.
Sinteza procesov
Majda Krajnc, 2015, other educational material

Keywords: kemijska procesna tehnika, kemijsko inženirstvo, postopki, sinteza procesov, analiza procesov, učbeniki, rešene naloge
Published: 10.03.2015; Views: 1160; Downloads: 60
.pdf Full text (3,46 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica