| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, master's thesis/paper

Abstract: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Keywords: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Published: 28.10.2010; Views: 2730; Downloads: 1

2.
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X
Petra Fras, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na pojav sindroma izgorevanja na delovnem mestu vpliva tako delovno okolje kot tudi osebne značilnosti posameznika. Zaposleni se morajo naučiti ravnati sami s seboj, podjetja pa jim naj nudijo zdravju prijazno delovno okolje. Nedvomno imajo zaposleni in njihovo znanje velik pomen za podjetje. Toda zaposleni, ki so na koncu svojih moči, v svoje delo ne morejo vlagati tolikšne energije in znanja, kot bi sicer lahko. Izgorelost zaposlenih se za to odraža tudi v rezultatih poslovanja podjetja. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi zajema teoretična spoznanja o sindromu izgorevanja, vzroke, simptome in posledice izgorevanja ter priporočila za preprečevanje izgorevanja na delovnem mestu in izven njega. V drugem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X.
Keywords: sindrom izgorevanja na delovnem mestu, vzroki izgorevanja, simptomi izgorelosti, faze izgorevanja, sprostitvene tehnike za preprečevanje izgorevanja, posledice izgorevanja, prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X
Published: 04.05.2011; Views: 3398; Downloads: 464
.pdf Full text (322,63 KB)

3.
Sindrom izgorevanja medicinskih sester v splošni ambulanti zdravstvenega doma
Lidija Mlakar, 2013, master's thesis

Abstract: Področje zdravstva je zelo občutljivo področje in napake so ne le nezaželene, temveč se zdi, da se od zdravstvenega osebja pričakuje nezmotljivost. Takšna pričakovanja pomenijo za zaposlene izjemen pritisk. Ob tem pa država varčuje in vse manj sredstev nameni javnim ustanovam in direktorji teh ustanov so primorani varčevati. Tako ne zaposlujejo novih oseb, čeprav gredo starejši v pokoj, vedno več pa je pacientov. Dogaja se, da so zdravstveni delavci pod stresom, kar pripelje do izgorevanja. Magistrsko nalogo smo formirali po naslednjem raziskovalnem načrtu: v teoretično-metodološkem delu smo predstavili posamezne definicije iz raziskovalnega področja; analizirali smo rezultate ciljnih skupin in pripravili vprašalnika; razdelili smo anketni vprašalnik; obdelali smo dobljene empirične podatke in prikazali raziskovalne rezultate; z različnimi statističnimi metodami smo analizirali dobljene empirične podatke, jih interpretirali in preverili veljavnosti zastavljenih raziskovalnih hipotez in raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 83 anketiracev od tega 60 žensk in 22 moških. Povprečna starost anketiranih je znašala 39 let. V povprečju imajo 17 let delovne dobe. Veljavnost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom, ki je znašal 0,853. Na podlagi prve hipoteze smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik glede na prenašanje stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Prav tako smo ugotovili, da ni razlik glede obremenjenosti na delovnem mestu glede na izobrazbo. Domnevali smo, da je zdravstveno osebje najbolj obremenjeno v splošni ambulanti, a je analiza pokazala, da so najbolj obremenjeni na reševalni službi ter medicini dela, prometa in športa. Anketiranci menijo, da bi bilo potrebno poskrbeti za stresno delo v zdravstvu in organizirati seminarje ter svetovanja namenjena zdravstvenim delavcem.
Keywords: stres na delovnem mestu, izgorelost na delovnem mestu, sindrom izgorevanja medicinskih sester
Published: 25.04.2013; Views: 1649; Downloads: 320
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica