Search the digital library catalog

Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 939; Downloads: 231
Full text (2,96 MB)

Abstract: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA-diagrama. Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo predstavili skupne karakteristike raziskav. Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Keywords: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 798; Downloads: 223
Full text (1,00 MB)

Abstract: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave. V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi. V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Keywords: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 1015; Downloads: 163
Full text (1,87 MB)

Abstract: Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Keywords: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Published in DKUM: 11.06.2012; Views: 3444; Downloads: 423
Full text (1,17 MB)

Abstract: Zdravljenje s presaditvijo organov je izredno uspešno. Tudi v Sloveniji so rezultati zelo dobri, vendar se moramo zavedati, da je število opravljenih presaditev organov na število prebivalcev še vedno premajhno v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Temeljni predpogoj za presaditev organov je darovanje. Proces darovanja organov po smrti je eden najobčutljivejših delov današnje medicinske stroke. Meja med smrtjo in življenjem je ostra, skoraj nevidna, ampak kljub temu mora biti popolnoma jasna in določena. Na eni strani je smrt in na drugi življenje. Odločitev svojcev o darovanju organov mora biti premišljena, zavestna in sprejeta brez pritiskov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela zbiranja podatkov s pregledom literature s področja transplantacijske dejavnosti. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik delno zaprtega tipa. Za potrebe raziskave sta bila uporabljena dva vprašalnika. Podatke, dobljene iz izpolnjenih vprašalnikov, smo obdelali in računalniško prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programa Microsoft Excel. Uporabljena je bila tudi komparativna metoda, s katero smo primerjali rezultate, pridobljene iz identične raziskave, ki je bila izvedena leta 2005 med naključno izbranimi prebivalci Ljubljane in Rogaške Slatine. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so splošna javnost in prav tako zdravstveni delavci premalo ozaveščeni in informirani o darovanju organov. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do darovanja organov. Velika večina anketiranih tudi podpira transplantacijsko dejavnost, vendar se pri bolj konkretnem vprašanju pokažejo čisto drugačni rezultati. Le majhen odstotek anketiranih ima namreč kartico SEM DAROVALEC ali pa so vpisani kot darovalci na kartici zdravstvenega zavarovanja. Sklep. Potrebna je boljša informiranost splošne javnosti in prav tako zdravstvenih delavcev. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti ter dosledno spodbujati darovanje in njegovo smiselnost, ki je temelj presaditve organov. Potrebno je povečati število darovalcev organov in tako zmanjšati čakalni seznam na organ, s čimer bomo rešili marsikatero življenje.
Keywords: Ključne besede: darovanje organov, transplantacija, stres in sindrom izgorelosti, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 10.03.2011; Views: 3439; Downloads: 681
Full text (973,76 KB)