SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Priporočena prehrana bolnikov s sindromom adrenalne izgorelosti
Tanja Bordon, 2010, specialist thesis

Abstract: Predstavljen je sindrom adrenalne izgorelosti, vse pogostejša tegoba storilno naravnane družbe. Ljudje doživijo adrenalno izgorelost, ko se od njih zahteva več energije, kot je lahko dajo. Opisana je adrenalna izgorelost, ki se razvije iz kroničnega stresa zaradi dela. V času doživljanja kroničnega stresa in kasnejše adrenalne izgorelosti se lahko pojavi več značilnih stanj in bolezni; pogostejše so srčno žilne bolezni, ki lahko vodijo v infarkt. Za adrenalno izgorelost je značilno veliko pomanjkanje energije, ki jo še okrepi stanje po infarktu. Na porabo energije vpliva bolezen, zmanjšajo se zmožnosti in interes za normalno prehranjevanje, zato se tem bolnikom lahko spremeni telesna masa. Namen specialističnega dela je predstaviti sindrom adrenalne izgorelosti in ugotoviti ali se izgorelim bolnikom, ki so preživeli infarkt, spremeni telesna masa in ali so nedohranjeni. S prvim anketnim vprašalnikom je bilo ugotovljeno, da je večina bolnikov izgorela. Z drugim — mini prehrambeno oceno so ugotovljene in predstavljene njihove prehranske navade. Njihova telesna masa, prej višja od normalne, se je nekoliko znižala, njihova prehranjenost pa je bila v času po bolezni slabša. Optimalna prehrana za izgorele bolnike in bolnike s srčno žilnimi boleznimi je ista: klasična varovalna dieta z mnogo antioksidanti in z živili po konsistenci prilagojenimi zmožnostim uživanja.
Keywords: sindrom adrenalne izgorelosti, zaposleni, povezane bolezni, infarkt, prehrana, antioksidanti
Published: 24.12.2010; Views: 3546; Downloads: 280
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
IZGORELOST V OPERATIVNIH SLUŽBAH NA LETALIŠČU
Monika Grošelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za delo na letališču so značilne prometne konice. Največ letal in potnikov se oskrbi od junija do septembra, dnevno pa vrhunce beležijo zjutraj, okoli druge ure popoldne in zvečer. Zaradi teh konic so zaposleni lahko izpostavljeni izgorevanju, saj delo poteka vse dni, ne glede na to, ali je vikend ali praznik. Raziskati želimo, v kolikšni meri je prisotna izgorelost v Službi za tehnologijo prometa, Službi za koordinacijo prometa, Službi za oskrbo letal, Službi za oskrbo potnikov, Službi za varnost in zaščito, Tehnično-gasilski službi in v Avioblagovni službi. Izgorelost (angl. burnout) bi najkrajše opisali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Osebe, ki čutijo delovno izgorelost, postopoma izgubljajo občutek osebne izpolnitve, uspeha in učinkovitosti. Za delo postajajo vedno bolj nemotivirane, čutijo velik stres in neredko tudi depresijo. Zaradi delovne izgorelosti so zaposleni v odnosu do sodelavcev in strank pogosto cinični ter se vedejo na neoseben in omalovažujoč način. Kažejo zmanjšano skrb za stranke, njihova delovna uspešnost pa upada. Zaradi izgorelosti pri delu zaposleni pogosto zamujajo na delo, nagnjeni so h kronični odsotnosti od dela ali pa podjetje zapustijo (Inštitut Burnout, 2006).
Keywords: - izgorelost - stres - operativne službe - deloholizem - sindrom adrenalne izgorelosti
Published: 06.01.2010; Views: 1819; Downloads: 154
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Keywords: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Published: 11.06.2012; Views: 1822; Downloads: 276
.pdf Full text (1,17 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica