| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala
Ana Auda, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca v ravni zapestja. Najpogosteje se zdravi operativno s sprostitvijo živca z upanjem na pozitiven izid. Na izid imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so kronična obolenja, psihični in fizični pritiski. Namen zaključnega dela je bil opisati kakovost življenja po operaciji sidnroma karpalnega kanala. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled literature. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom, rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Za kritično analizo smo uporabili orodje JBI. Rezultati: Od skupno 519 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 12 študij. Glede na vsebinsko analizo podatkov smo poimenovali glavno kategorijo: kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala in izoblikovali 4 podkategorije: (1) funkcija roke, (2) bolečina, (3) ocena kakovosti, (4) intervencije za dvig kakovosti. Razprava in sklep: Pacientova kakovost življenja se izboljša po operaciji. Prejeti mora navodila, ki se jih mora skrbno držati, saj s tem še bolj pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po operaciji. Pacienti so zadovoljni z izidom operacije.
Keywords: Sindrom karpalnega kanala, rezultat, kakovost življenja, pacient, operacija
Published: 17.09.2021; Views: 12; Downloads: 3
.pdf Full text (673,09 KB)

2.
Podpora družine mladostniku z downovim sindromom
Ana Sešel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Družinske skupnosti, ki imajo v svoji sredi člana z Downovim sindromom, se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi izzivi. Otrok in kasneje mladostnik z Downovim sindromom za svoj optimalen razvoj potrebuje ustrezno podporo, pomoč in vzpodbudo, v prvi vrsti s strani najožjih družinskih članov. Namen zaključnega dela je predstaviti Downov sindrom in skozi intervjuje ugotoviti, kakšna je stopnja podpore, ki jo je mladostnik s to diagnozo deležen s strani svoje družine. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela ter iskali in analizirali znanstvene in strokovne vire, za zbiranje podatkov pa smo uporabili tehniko intervjuja. Ugotovili smo, da mladostnik z Downovim sindromom potrebuje veliko več podpore pri opravljanju življenjskih aktivnosti kot mladostnik brez omenjene bolezni. Po analizi treh intervjujev smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v 82 podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da mladostnik z Downovim sindromom s strani svoje družine potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, zlasti tistih, ki zahtevajo uporabo fine motorike, in da so pomanjkanje informacij, nejasna navodila ter neodgovorjena vprašanja le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo družine, ki želijo svojim otrokom z Downovim sindromom zagotoviti ustrezno podporo. Stopnja podpore, ki jo je deležen mladostnik z Downovim sindromom, je precej individualno pogojena z njegovo stopnjo samostojnosti. Pomembno je, da družine prejmejo dovolj ustreznega znanja in navodil, kako pomagati in podpreti takega otroka.
Keywords: Downov sindrom, značilnosti Downovega sindroma, podpora mladostniku z Downovim sindromom
Published: 09.03.2021; Views: 153; Downloads: 71
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Strokovna in interesna združenja za otroke z motnjo avtističnega spekra
Lara Gašparić, 2021, master's thesis

Abstract: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja. Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja. Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje. Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami.
Keywords: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva
Published: 18.02.2021; Views: 190; Downloads: 44
.pdf Full text (573,93 KB)

4.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Keywords: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Published: 10.02.2021; Views: 235; Downloads: 82
.pdf Full text (613,88 KB)

5.
Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapije
Clarisa Kuzma, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo. Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.  
Keywords: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Published: 07.10.2020; Views: 249; Downloads: 60
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Športna prehrana in zbijanje kilogramov v borilnih veščinah: analiza judoistov
Aljaž Sedej, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Športna prehrana je v vrhunskem športu eden od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Brez ustrezne športne prehrane lahko pride do prehitrega konca športne kariere zaradi poškodbe, v večini primerov pa slaba prehrana vrhunskega športnika vpliva na njegove rezultate. Dva od ključnih elementov športne prehrane sta načrt prehranjevanja športnika in regeneracija športnika po treningu ali tekmi. Judo je šport, pri katerem imajo vrhunski športniki veliko težav z vzdrževanjem teže. Te težave se pojavljajo že v starostni kategoriji kadetov (od 15 do 17 let), ko tekmovalci začnejo nastopati v evropskih pokalih in se njihova želja po doseganju rezultatov in dokazovanju bistveno poveča. Ključni problem, ki judoiste vedno znova pripelje do tega, da tik pred tekmo izgubljajo težo, je slaba vsakodnevna športna prehrana. Športna prehrana mora biti prilagojena vsakemu tekmovalcu posebej, saj imajo tekmovalci različne okuse, prav tako pa tudi njihova telesa delujejo na različne načine. Prehranjevalni načrt mora biti pripravljen za različna obdobja, temeljiti pa mora tako na analizi športnikove prehrane kot nadzoru nad dodatki k prehrani (Książek, Kopeća & Słowińska-Lisowska, 2014). Tako kot v večini borilnih športov tudi pri judu tekmovalci tik pred tekmo izgubljajo veliko količino kilogramov, predvsem z omejitvijo zaužite hrane in tekočine. Judoisti temu ne rečejo dieta, saj nimajo namena dolgoročno izgubiti nekaj kilogramov, temveč takemu početju rečejo »zbijanje« (ang. weight cutting). Ko judoisti uporabijo besedo zbijanje, mislijo na izgubo teže v nekaj dneh, in sicer s pomočjo različnih metod, ki pospešijo izgubo vode. Večina judoistov tako na primer uporablja finsko savno z namenom izgube dodatne teže. Med judoisti je precej priljubljena tudi »savna suit«, trenirka, ki je na notranji strani obložena s folijo in ne prepušča zraka, kar pospeši in poveča znojenje med aktivnostjo. Takšno zbijanje kilogramov se pojavlja pri večini borilnih veščin, pri katerih so skupine razdeljene na različne težinske kategorije, za tekmovalce pa je tovrstno zbijanje teže nekaj povsem običajnega (Antonio & Stout, 2001). V zadnjem času so v judu precej popularni dodatki k prehrani, vendar njihovega jemanja ne priporočajo strokovnjaki za športno prehrano, temveč se zanje športniki odločijo sami.
Keywords: športna prehrana, zbijanje kilogramov, sindrom RED-S, borilna veščina, judo.
Published: 17.09.2020; Views: 291; Downloads: 79
.pdf Full text (728,81 KB)

7.
Analiza prehranske strategije za zbijanje telesne mase pri judoistih v kategoriji 16-20 let
Blaž Fekonja, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Judo je tradicionalna japonska borilna veščina, ki od leta 1964 spada med olimpijske športe. Tekmovalci tekmujejo v kategorijah, ki so opredeljene s kilogrami telesne mase. Namen diplomske naloge je predstaviti prehranjevalne strategije oz. navade judoistov v obdobju od 16. do 20. leta starosti, s poudarkom na zmanjševanju telesne mase (v žargonu »zbijanju teže«, ang. »weight cutting«) pred tekmovanjem. Kategorija 16-20 let v judu predstavlja obdobje, ko športniki pričnejo z vrhunskim treningom. Ker se mnogo mladih športnikov ne zaveda pomena prehrane v vrhunskem športu, je bil namen raziskave opredelitev vloge prehrane v tem obdobju. Ocenili smo energijske ter hranilne potrebe športnikov v tem obdobju ter jih primerjali s prehranskimi strategijami, ki jih vidimo v praksi. Poudarek analize prehrane je bil predvsem na oceni strategij, ki jih judoisti uporabljajo v procesu zmanjševanja telesne mase pred tekmovanji in njihovo poznavanje ustrezne športne prehrane. Regulacija telesnih mas odraščajočih športnikov, ki prehajajo v obdobje vrhunske vadbe, je fiziološko zelo zahteven proces. Ugotovljeno je bilo, da nezadostna prehranska podpora, zlasti razvoj komponent sindroma relativnega energijskega pomanjkanja (ang. RED sindrome), negativno vpliva na psihofizično stanje športnika in tudi na njegovo rast ter razvoj v odraščajoči fazi življenja.
Keywords: Judo, zbijanje teže, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Published: 27.07.2020; Views: 230; Downloads: 35
.pdf Full text (2,48 MB)

8.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Published: 15.04.2019; Views: 1120; Downloads: 207
.pdf Full text (1,13 MB)

9.
OCENA PREHRANSKE STRATEGIJE VRHUNSKIH SLOVENSKIH KAJAKAŠEV IN KANUISTOV NA PODLAGI PRIPOROČIL ŠPORTNE KLINIČNE PREHRANE ZA ŠPORTE MOČI IN HITROSTI
Dejan Kralj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem predstavlja zahtevno olimpijsko disciplino in ga opredelimo kot šport moči in hitrosti. Vadba športne discipline veslanja na divjih vodah je kompleksna in športnik mora prilagoditi prehransko strategijo presnovnim zahtevam vadbe. Primerno načrtovana prehrana varuje športnikovo zdravje, izboljšuje učinkovitost vadbe in tekmovalne rezultate. Hkrati predstavlja tudi zdravstveno preventivo in zmanjšuje možnost razvoja sindroma RED. Namen diplomske naloge je primerjava prehranskih vnosov vrhunskih kajakašev in kanuistov s priporočili športne prehrane za športe moči in hitrosti. Rezultati analize nakazujejo, da je predvsem pri moških športnikih prenizek vnos energije zaradi prenizkega vnosa OGH in M. Pri ženskih športnicah je ta problem manj izrazit. Na osnovi rezultatov diplomske naloge lahko priporočimo izobraževanje športnikov o pomenu pravilne športne prehrane in redno vključevanje prehranske obravnave v proces športne vadbe slaloma na divjih vodah s kajakom in kanujem. Prehransko strategijo športnika je potrebno spremljati in jo individualno prilagajati potrebam športnika. Vzgojo športnikov je potrebno pričeti že v mladih letih, da zaradi sindroma RED nista ogrožena rast in ravoj mladih športnikov.
Keywords: slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Published: 29.01.2019; Views: 798; Downloads: 133
.pdf Full text (5,83 MB)

10.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Keywords: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Published: 14.01.2019; Views: 749; Downloads: 190
.pdf Full text (809,81 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica