1. Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije : magistrsko deloŠpela Klančnik, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU.
V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Keywords: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1637; Downloads: 268
 Full text (1,15 MB) |
2. ZGODOVINA DELAVSKEGA GIBANJABarbara Arzenšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Delavec nekoč in danes. Delavec se je boril tako včasih, kot se mora še danes boriti za svoje pravice. Prikazala bom zgodovinski razvoj delavskega prava, od neorganiziranih začetkov do danes. Pravice, kot jih poznamo danes, niso samoumevne, ampak so plod trdega in dolgotrajnega boja delavcev iz celega sveta. To je bil boj za delavske pravice, pravice žensk in otrok, hkrati pa boj za človekove pravice. Uspeli so doseči mednarodno priznanje, pravno zaščito. Pa vendar se borijo dalje, saj so kapital in delodajalci vedno močnejši, delavci pa so kljub vsej pravni zaščiti vedno šibkejši. Torej se zgodovina ponavlja, samo v drugačni obliki.
Keywords: delavsko gibanje – zgodovinski razvoj – delavec – organizacije – sindikati – Slovenija - izzivi
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2814; Downloads: 388
Full text (329,64 KB) |
3. Sindikalna dejavnost v policiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKlara Ćosić Žibert, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava delovanje sindikatov v policiji. Kot vsi vemo, je PSS nastal že v času osamosvojitve in je pred kratkim praznoval 20-letnico svojega delovanja, medtem ko je SPS nastal v času mandata Pahorjeve vlade oziroma takratne ministrice za notranje zadeve gospe Katarine Kresal. S tem, ko je nastal še en sindikat, ki ga je takratno ministrstvo podpiralo in po zadnjih dogodkih tudi sedanje, pa so se začeli problemi tudi med zaposlenimi. V nekaterih sredinah so člani SPS izvajali pritiske na člane PSS, kaj počnejo v tem starem sindikatu (PSS) ipd. Tudi zadnji dogodki kažejo, da je vladi in MNZ všeč, ker sta PSS in SPS skregana med seboj in le redko sodelujeta. Analiza statističnih podatkov nadalje pokaže, da tudi policisti in policistke niso zadovoljni s tem, da obstajata dva delujoča sindikata. Prav tako je bilo iz analize ugotovljeno, da je kar 42.7 % anketirancev mnenja, da sindikata med seboj slabo sodelujeta.
Če na kratko povzamemo celotno nalogo, lahko zapišemo, da je sindikat organizacija v katerem so včlanjeni člani, ki imajo določene pravice, kot so pravica do stavke, koalicijska svoboda, delavski boj, soodločanje, pogajanja in kolektivno pogodbo. Glavna naloga sindikata je, da se bori za pravice policistov, s čimer se je strinjajo tudi 72,5 % anketirancev. Glede na pravice in ugodnosti, ki jih pridobijo člani sindikata, je bilo iz analize ugotovljeno, da je kar 85.5 % policistk in policistov včlanjenih v sindikat. Vsak sindikat ima tudi svojega sindikalnega zaupnika, ki deluje na območju celotne regije ali pa na določeni policijski postaji. Naloga sindikalnega zaupnika je, da obvešča svoje člane o trenutnem dogajanju. Pri tem je statistična analiza pokazala, da se kar 34,5 % anketirancev poprečno strinjajo s tem, da sindikalni zaupniki dobro opravljajo svoje delo. Prav tako je bilo iz analize ugotovljeno, da se 33,6 % anketirancev prav tako povprečno strinjajo s tem, da sindikalni zaupniki obveščajo člane o trenutnih dogodkih. 35,5 % pa je vseh tistih, ki so mnenja, da sindikat povprečno zastopa interese svojih članov.
Lahko rečemo, da sindikat in sindikalni zaupniki dobro opravljajo svoje delo.
Keywords: sindikati, pravice delavcev, sindikalna dejavnost, policija, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, raziskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 1965; Downloads: 194
Full text (1,31 MB) |
4. |
5. Izzivi napitnine v slovenskem gostinstvu in igralništvuAndrej Raspor, 2011, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o urejenosti napitnine v slovenskem gostinstvu in igralništvu, ki je poleg zaposlenih zajela še sindikate na ravni podjetij in zvez, delodajalce in delodajalske predstavnike v zbornicah in združenjih s področja gostinstva in igralništva ter vladne predstavnike. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da prepad med socialnimi deležniki le ni tako velik, da se področja napitnin ne bi dalo urediti tako, da bi bile zadovoljne vse udeležene strani. Nihče namreč ne nasprotuje zbiranju napitnine. Poleg tega bi večina udeleženih želela imeti urejen sistem zbiranja in delitve napitnine, ki bi vključeval tudi zaposlene iz podpornih služb. Pomembna je tudi visoka stopnja enotnosti v mnenju anketirancev, da sistem nagrajevanja, ki je v praksi v ZDA, kjer so zaposleni plačani pretežno iz napitnine, za Slovenijo ni sprejemljiv. Ugotovitve iz raziskave so lahko dobra osnova za nadaljnje urejanje področja napitnine v Sloveniji in vzpostavitev agencijskega razmerja.
Keywords: sindikati, delodajalci, združenja, gostinstvo, igralništvo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1645; Downloads: 65
 Link to full text |
6. VLOGA SOUPRAVLJANJA ZAPOSLENIH V VODENJU PODJETJAŠpela Pušelc, 2015, master's thesis Abstract: Delavsko soupravljanje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, od delavcev pa je odvisno, ali te pravice koristijo ali ne. Ob ustanovitvi sveta delavcev v podjetju imajo delavci preko le-tega možnost pridobitve določenih informacij, ki se navezujejo posredno ali neposredno na njihovo delovno mesto in so na ta način obveščeni o tekočih dogodkih. Možnost imajo tudi soodločanja in/ali vplivanja na poslovne odločitve vodstva in si na ta način zagotoviti stabilna delovna mesta in boljšo prihodnost.
Pravica delavcev do soupravljanja je lahko dober način za dvig motivacije zaposlenih, kar pa se management pogosto ne zaveda. Zaradi pretežno negativnega mišljenja in zaviranja delavske participacije s strani managementa le-ta ne more biti eden izmed dejavnikov uspešnosti podjetja. Le s sinergijo med željo po delavskem soupravljanju s strani delavcev in participativnim načinom vodenja s strani managementa je moč doseči obojestransko korist in zadovoljstvo, ter posledično učinkovitejše in uspešnejše podjetje kot celoto.
Zaposleni so v zadnjem času postali za podjetja ključnega pomena, zato morajo biti na svojem delovnem mestu visoko motivirani, da se od njih lahko pričakuje visoka produktivnost in uspešnost. S pomočjo delavskega soupravljanja je moč doseči višjo stopnjo informiranosti zaposlenih, s čimer se počutijo pripadne podjetju. Na ta način se med drugim vzpodbuja tudi inovativnost zaposlenih, na podlagi katere dajejo pobude in predloge za izboljšanje, od managementa pa je odvisno, v kolikšni meri jih bodo upoštevali.
Glavni pobudniki za ustanovitev sveta delavcev v podjetju so najpogosteje sindikati, katerih glavna naloga je, boriti se za pravice delavcev. Z delavskim soupravljanjem pa želijo sindikati doseči, da zaposleni svoje pravice, ki so jim z zakonom dane, izkoriščajo v večji meri in jim pri tem nudijo strokovno pomoč s tega področja. Pri sestavi članov sveta delavcev je smiselno, da se vključijo tudi kadrovske službe, saj s svojimi evidencami in izkušnjami z zaposlenimi vedo o njih največ.
Keywords: delavsko soupravljanje, participativni management, motivacija, informacije, pripadnost podjetju, kadrovske službe, sindikati, svet delavcev, zaposleni, vodstvo
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 4512; Downloads: 418
Full text (2,41 MB) |
7. |
8. |
