1. Pravica delavcev do obveščenosti : magistrsko deloMatej Makoter Rožmarin, 2024, master's thesis Abstract: Pravica delavcev do obveščenosti postaja zaradi svoje vse večje pomembnosti vedno bolj aktualna tema razprav v delovnem pravu. Uveljavila se je kot izjemno pomembna pravica delovnega prava, saj se brez ustreznega informiranja delavec ne more ustrezno odzvati ali primerno ukrepati. Pravica do obveščenosti pa vpliva tudi na številne druge pravice iz delovnega prava in prava socialne varnosti.
Pri pravici delavcev do obveščenosti je ključna tudi ločitev, in sicer kdaj se obvešča posameznega delavca in kdaj se pravica delavcev do obveščenosti realizira preko obveščanja delavskih predstavnikov. Posameznega delavca se tako npr. obvešča o zadevah, ki vplivajo na njegov delovnopravni položaj kot posameznika. Tako je bilo skozi analizo tako mednarodnih pravnih virov, kot tudi pravnih virov prava EU in nacionalnih pravnih virov ugotovljeno, da se mora delavca obveščati na številnih področjih delovnega prava, kot npr. v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilnem dnevu in njegovi spremembi, napotitvi na čakanje na delo od doma, odreditvi nadurnega dela, letnega razporeda delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa ter v primeru odmere letnega dopusta ipd. V večini navedenih primerov bo šlo tudi za obvezno pisno obveščanje delavca. V primeru ureditve pravice delavcev do obveščenosti v Republiki Sloveniji je bilo ugotovljeno, da slednja ugodneje ureja pravico delavcev do obveščenosti v primerjavi z mednarodnopravno ureditvijo ali ureditvijo na ravni prava EU.
Na drugi strani pa je z vidika pravnega položaja delavcev zelo pomembna pravica delavcev, da so tudi preko svojih predstavnikov obveščeni o pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihov položaj pri delodajalcu (v podjetju). Delavske predstavnike se tako obvešča (in se z njimi posvetuje) o zadevah, ki vplivajo na kolektiv delavcev (torej ne samo na posameznega delavca). Pri čemer pa se razlikuje obveščanje preko sindikatov ali pa preko voljenih delavskih predstavnikov (npr. sveta delavcev), saj pravni akti vsakemu izmed navedenih delavskih predstavnikov nalagajo drugačne pristojnosti in naloge. Tako se bo delavske predstavnike v splošnem obveščalo npr. v primerih kolektivnih odpustov, prenosih podjetja, splošnih aktih pri delodajalcu, nočnem delu ipd. Pristojnosti v zvezi s pravico delavca do obveščenosti pa bodo delavski predstavniki imeli tudi, kadar bo šlo za vprašanje odločanja o pravicah posameznega delavca, npr. v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinske odgovornosti itd.
Keywords: obveščanje delavcev, posvetovanje z delavci, obveščanje posamičnega delavca, obveščanje preko delavskih predstavnikov, delavski predstavniki, sindikat, svet delavcev
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 209; Downloads: 157
 Full text (1,49 MB) |
2. Omejitev pravice do stavke v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElidijan Hodžić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Zaradi omejevanja ali neupoštevanja predhodno sklenjenih stavkovnih dogovorov, imajo policisti in zaposleni v policiji za zaščito svojih pravic ali interesov, kot skrajno možnost v boju za svoje ekonomske in socialne interese, pravico uporabiti skrajno zakonsko sredstvo - stavko. V diplomski nalogi je proučena omejitev do stavke v slovenski policiji, zgodovinski in mednarodni razvoj ter pomen stavke. Nadalje je podrobneje opredeljena ustavno varovana pravica do stavke, kot jo določa 77. člen Ustave (»Ustava Republike Slovenije [URS]«, 1991). Cilj diplomske naloge je bil najprej ugotoviti ali so policistom z omejitvijo pravice do stavke kratene ustavne ali zakonske pravice, nadalje omejitev pravice do stavke in ureditev le-te primerjati s sosednjimi državami in nazadnje ugotoviti, kako je omejitev pravice do stavke urejena v drugih javnih službah, bistvenih za delovanje države. V diplomski nalogi je bil kot bistven za izvajanje stavk v policiji, predstavljen tudi policijski sindikat, sklenjene kolektivne pogodbe za policiste ter analizirano trenutno stanje in učinkovitost stavk v policiji. S preučitvijo tujih in domačih pravnih virov ter literature je bilo ugotovljeno, da slovenskim policistom niso kratene pravice, zaradi omejitev pravice do stavke v policiji, kot izhajajo iz 76. člena (»Zakona o organiziranosti in delu v policiji [ZODPol]«, 2013). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo naše sosednje države: Avstrija, Hrvaška in Italija, vsaka po svoje oziroma na pravno drugačen način urejeno pravico ali celo prepoved do stavke v policiji. Ob analizi in primerjavi drugih javnih služb bistvenih za delovanje države, kot so: vojaki, pravosodni pazniki, uslužbenci finančne uprave ali civilne zaščite in reševanja, letalsko osebje in drugo osebje ter veterinarji, je bilo ugotovljeno, da imajo glede na temeljno nalogo organa podobno urejene omejitve pravice do stavke, tako da se tudi v času stavke zagotavlja vsaj minimalen obseg izvajanja osnovnih nalog organa.
Keywords: diplomske naloge, pravica, stavka, omejitev, policija, sindikat
Published in DKUM: 31.05.2019; Views: 1638; Downloads: 138
Full text (868,90 KB) |
3. POSEBNO VARSTVO PREDSTAVNIKOV DELAVCEVJasna Lampret, 2016, undergraduate thesis Abstract: Predstavniki delavcev so posebna kategorija delavcev, saj glede na funkcijo uživajo posebno pravno varstvo.
Diplomska naloga obravnava posebno varstvo predstavnikov delavcev. V začetku diplomske naloge so predstavljeni mednarodni in nacionalni pravni viri s področja varstva predstavnikov delavcev.
V Republiki Sloveniji je od leta 1993 uveljavljen dualni sistem delavskih predstavništev, v skladu s katerim pravice delavcev zastopajo sindikati ter voljeni predstavniki delavcev.
V diplomski nalogi sta na kratko predstavljeni obe vrsti predstavnikov delavcev, njihovo pomen, vloga ter razmerje med sindikati in voljenimi delavskimi predstavniki. Glede na to, da so predstavniki delavcev posebna kategorija delavcev, ki uživa posebno pravno varstvo, so v nadaljevanju predstavljeni tudi razlogi za njihovo varstvo.
Keywords: delavski predstavniki, dualni sistem, sindikat, voljeni delavski predstavniki, varstvo predstavnikov delavcev
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1249; Downloads: 130
Full text (1,11 MB) |
4. VLOGA SINDIKATA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE IN VPLIV NJEGOVE POGAJALSKE USPEŠNOSTI NA ČLANSTVOSonja Bačar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu opisuje področje sindikatov: zgodovino sindikalnega gibanja v Evropi in na slovenskem ozemlju, mednarodne in notranje vire sindikalnega prava in predstavi delovanje sindikatov v Sloveniji predvsem pa Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). V empiričnem delu smo iskali vzroke za zmanjšanje števila članov v sindikatih v Sloveniji. Zanimalo nas je, ali je tudi SVIZ med njimi, zato smo s podatki, ki smo jih pridobili, prikazali, kako se je spreminjala številčnost članstva po dejavnosti v obdobju od 2008 do 2015. Velika težava današnjih sindikatov je tudi sprememba starostne strukture članov zaradi tega, ker se mladi ne vpisujejo vanje. Vključenost mladih v sindikat smo prikazali s podatki o številu vstopov in izstopov v obravnavanem obdobju in ugotavljali, ali se mladi v obdobju krize res ne vključujejo v sindikate. Predstavili smo aktivnosti SVIZ-a in pogajanja z odločevalci ter ugotavljali, ali je pogajalska (ne)uspešnost sindikata vplivala na število sindikalno vključenih. Pregledali smo, kaj in kako so tiskani mediji pisali o delovanju SVIZ-a v času pogajanj z vlado.
Keywords: Sindikat, SVIZ, pogajanja, članstvo, mladi
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 1585; Downloads: 107
Full text (1,36 MB) |
5. Vloga sindikata pri kolektivnem dogovarjanju v javnem sektorjuAlbina Vedenik, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava sindikalno pravo s poudarkom na vlogi sindikata pri ustvarjanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in vlogi sindikata pri sklepanju Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).Mogoče je ugotoviti, da s področja kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju v naši zakonodaji obstajajo pravne praznine, zato so predlagane tiste spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so se pokazale kot potrebne ob izvrševanju KPJS v času gospodarske krize. Dopolnjena in strokovno utemeljena zakonodaja bi pripomogla k večji zaščiti sindikatov in okrepitvi njihove vloge v procesu kolektivnega dogovarjanja v zvezi s plačami v javnem sektorju.
Keywords: javni uslužbenci, javni sektor, kolektivno dogovarjanje, kolektivna pogodba, novi plačni sistem, sindikat.
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1781; Downloads: 201
Full text (1,28 MB) |
6. KOLEKTIVNO DOGOVARJANJE S POUDARKOM NA KOLEKTIVNI POGODBI ZA POLICISTEMarjan Ferk, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev, razmerij med socialnimi partnerji, določitev plače in minimalnih standardov, ki ne smejo zniževati pravic delavcev določenih v zakonskih predpisih. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi eno izmed temeljnih načel kolektivnega dogovarjanja.
Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sklenjene kolektivne pogodbe v Uradnem listu. Na teh načelih sloni tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Vse to pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovno pravna razmerja.
Obstaja pa tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, vendar to le v primeru, ko bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Takšno omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je to svobodo omejil saj je v 13. členu predpisal, da se ovrednotena orientacijska delovna mesta in nazivi uvrstijo v plačne razrede določene v kolektivni pogodbi za javni sektor oz. v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne pa tudi v panožni kolektivni pogodbi kot je Kolektivna pogodba za policiste .
Policisti in kriminalisti so na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor uvrščeni v plačno podskupino C3 in sicer v 21 plačni razred kar pomeni, da je njihovo delo pod vrednoteno saj so obravnavani enako kot vojaki, cariniki, pazniki in izterjevalci ter referenti na upravnih enotah. Navedena določba zakona tako preprečuje ureditev plače (tarifni del kolektivne pogodbe) policistov v Kolektivni pogodbi za policiste. Rešitev se kaže v morebitni pripravljenosti politike (delodajalca, t.j. Vlade RS) za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala ureditev plačnega sistema za policiste v panožni kolektivni pogodbi pri čemer bi se lahko upoštevale vse specifičnosti dela policista.
Keywords: kolektivna pogodba, sindikat, sindikalna svoboda, delodajalec, stavka, pogajanja, kolektivna pogodba za policiste
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1775; Downloads: 125
Full text (1,23 MB) |
7. |
8. Vpliv kakovosti izobraževalnih storitev in opolnomočenja na zadovoljstvo sindikalnih zaupnikovNataša Demšar, 2016, master's thesis/paper Abstract: Dobro usposobljeno članstvo je ogrodje sindikata, zato je namen raziskave v sklopu magistrskega dela pridobiti mnenja sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) o vlogi sindikalnega zaupnika, pomenu izobraževanj in usposabljanj, zadovoljstvu s programi izobraževanj in usposabljanj ter o kakovosti le-teh in podati predloge in smernice za nadgradnjo že obstoječih znanj sindikalnih zaupnikov z namenom, da članstvo opremimo za izzive, s katerimi se dandanes (v današnjem času; danes) spopadamo.
Za namen pridobivanja podatkov o izobraževanjih in usposabljanjih za sindikalne zaupnike smo izbrali kvantitativno metodo in oblikovali strukturiran anketni vprašalnik, ki je bil novembra 2014 razdeljen delegatom 9. Kongresa Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Odzivnost na izpolnjevanje vprašalnika je bila 74 %, saj je bilo od 176 razdeljenih anketnih vprašalnikov vrnjeno 130 izpolnjenih vprašalnikov.
Rezultati empiričnega dela raziskave so pokazali, da je, kot je razvidno iz literature, tudi pri nas opazen trend staranja članstva sindikata in da članstvo stagnira, oziroma, da je opazen upad in da se mladi v manjši meri vključujejo v sindikat. Velika večina respondentov je mnenja (93 %), da bi bilo potrebno pred ali tik po nastopu funkcije sindikalnega zaupnika opraviti program izobraževanj in usposabljanj na temo sindikalnih nalog, ki so mu zaupane. Sindikalni zaupniki imajo dovolj časa za udeležbo na različnih izobraževanjih, za komuniciranje s člani in vodstvom, medtem ko imajo manj časa za komuniciranje z drugimi sindikalnimi zaupniki iz iste dejavnosti. Respondenti se strinjajo, kot tudi izhaja iz literature, da je glavna naloga sindikalnega zaupnika spoštovanje in zaščita položaja in pravic članov/zaposlenih ter zastopanje članov/zaposlenih pred delodajalcem in sodelovanje s sodelavci, članstvom in delodajalcem. Da so znanja in spretnosti za kakovostno opravljanje nalog sindikalnega zaupnika pridobili preko samoizobraževanja (87,8 %) in preko programov izobraževanj in usposabljanj (76,2 %) v okviru krovne organizacije, se strinja večina respondentov. Izražajo zadovoljstvo z informiranjem o ponudbi in izvajanjem izobraževanj in usposabljanj, ki jih organizira krovna organizacija sindikata SVIZ ter so zadovoljni z raznolikostjo ponudbe izobraževanj in usposabljanj. Pripravljeni so se udeleževati usposabljanj tudi izven delovnega časa in polovica vprašanih bi se izobraževanj udeleževala, tudi če ne bi bila brezplačna. Respondenti se strinjajo, da imajo sindikalni zaupniki pristojnosti in odgovornosti za samostojno sprejemanje odločitev ter da imajo dovolj informacij za kakovostno opravljanje sindikalnega dela. Ravno tako smo ugotovili, da opolnomočenje v celoti mediira učinek časovne komponente na zadovoljstvo s kakovostjo izobraževanj in usposabljanj v sklopu sindikata.
Končni sklep raziskave je, da je vseskozi potrebno nadgrajevati veščine in znanja sindikalnih zaupnikov preko izobraževanj in usposabljanj, ki jih izvaja krovna organizacija in tako krepiti vlogo sindikata in sindikalnega zaupnika v delovnem okolju. Naloga strokovne službe sindikata je sistematično in strateško načrtovati program izobraževanj in usposabljanj ter okrepiti mreženje in povezovanje s sorodnimi sindikalnimi organizacijami v tujini.
Keywords: sindikat, sindikalni zaupnik, izobraževanje in usposabljanje, SVIZ Slovenije, kakovost storitev, zadovoljstvo, opolnomočenje
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1248; Downloads: 125
Full text (2,08 MB) |
9. Sindikalna dejavnost v policiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKlara Ćosić Žibert, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava delovanje sindikatov v policiji. Kot vsi vemo, je PSS nastal že v času osamosvojitve in je pred kratkim praznoval 20-letnico svojega delovanja, medtem ko je SPS nastal v času mandata Pahorjeve vlade oziroma takratne ministrice za notranje zadeve gospe Katarine Kresal. S tem, ko je nastal še en sindikat, ki ga je takratno ministrstvo podpiralo in po zadnjih dogodkih tudi sedanje, pa so se začeli problemi tudi med zaposlenimi. V nekaterih sredinah so člani SPS izvajali pritiske na člane PSS, kaj počnejo v tem starem sindikatu (PSS) ipd. Tudi zadnji dogodki kažejo, da je vladi in MNZ všeč, ker sta PSS in SPS skregana med seboj in le redko sodelujeta. Analiza statističnih podatkov nadalje pokaže, da tudi policisti in policistke niso zadovoljni s tem, da obstajata dva delujoča sindikata. Prav tako je bilo iz analize ugotovljeno, da je kar 42.7 % anketirancev mnenja, da sindikata med seboj slabo sodelujeta.
Če na kratko povzamemo celotno nalogo, lahko zapišemo, da je sindikat organizacija v katerem so včlanjeni člani, ki imajo določene pravice, kot so pravica do stavke, koalicijska svoboda, delavski boj, soodločanje, pogajanja in kolektivno pogodbo. Glavna naloga sindikata je, da se bori za pravice policistov, s čimer se je strinjajo tudi 72,5 % anketirancev. Glede na pravice in ugodnosti, ki jih pridobijo člani sindikata, je bilo iz analize ugotovljeno, da je kar 85.5 % policistk in policistov včlanjenih v sindikat. Vsak sindikat ima tudi svojega sindikalnega zaupnika, ki deluje na območju celotne regije ali pa na določeni policijski postaji. Naloga sindikalnega zaupnika je, da obvešča svoje člane o trenutnem dogajanju. Pri tem je statistična analiza pokazala, da se kar 34,5 % anketirancev poprečno strinjajo s tem, da sindikalni zaupniki dobro opravljajo svoje delo. Prav tako je bilo iz analize ugotovljeno, da se 33,6 % anketirancev prav tako povprečno strinjajo s tem, da sindikalni zaupniki obveščajo člane o trenutnih dogodkih. 35,5 % pa je vseh tistih, ki so mnenja, da sindikat povprečno zastopa interese svojih članov.
Lahko rečemo, da sindikat in sindikalni zaupniki dobro opravljajo svoje delo.
Keywords: sindikati, pravice delavcev, sindikalna dejavnost, policija, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, raziskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 1965; Downloads: 193
Full text (1,31 MB) |
10. OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRED ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVIKarolina Čepin, 2015, undergraduate thesis Abstract: Odpoved pogodbe o zaposlitvi je najpogostejši način prenehanja delovnega razmerja. Številni tuji in domači pravni viri vsebujejo določbe, katerih namen je varovanje delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delodajalec mora imeti utemeljen razlog za odpoved pogodbe. ZDR-1 poleg vsebinskih zahtev, ki opredeljujejo vrsto in dopustnost odpovedi, delodajalcu nalaga tudi vrsto postopkovnih (ali formalnih) obveznosti. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora iz poslovnega razloga mora, na zahtevo delavca, obvestiti delavske predstavnike. Ko gre za odpoved večjemu številu delavcev, mora delodajalec pri določitvi presežnih delavcev določiti in uporabit kriterije za presežne delavce ter sodelovati z delavskimi predstavniki in zavodom za zaposlovanje. V primeru odpovedi pogodbe zaradi neopravljenega poskusnega dela in razloga nesposobnosti mora ustrezno ugotoviti, ali delavec dosega pričakovane delovne rezultate. Delodajalčeva obveznost je tudi, da delavcu omogoči zagovor. V primeru odpovedi iz krivdnega razloga je pomemben predhodni postopek v obliki izdaje opozorila. Dodatne obveznosti ima v primeru odpovedi delavcem, ki sodijo v varovane kategorije, posebnosti pa so tudi v primeru odpovedi delavcem v javnem sektorju. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno tudi, da so tako postopki pred odpovedjo kot tudi sama vročitev odpovedi narejeni v predvidenem roku in na pravilen način.
Keywords: odpoved, odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec, obveznosti pred odpovedjo, sindikat, predhodni postopek
Published in DKUM: 19.02.2015; Views: 2513; Downloads: 365
Full text (461,89 KB) |
