1. Stres in načini premagovanja stresa na delovnem mestu v podjetju "x"Jahir Zulfaj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pogostost soočanja s stresom je individualna, vendar se lahko strinjamo, da vsak izmed nas dnevno občuti določeno stopnjo stresa. Delovni stres postaja vse pogostejši pojav v sodobnem času. Medtem ko nizka raven stresa ne povzroča negativnih posledic, lahko visoka raven stresa škoduje tako posamezniku kot podjetju. Stres je lahko pozitiven, saj nas spodbuja in motivira, ali pa negativen, kadar se soočamo s situacijami, v katerih se počutimo nemočne in zaskrbljene. Vzroki za stres so številni in vključujejo vsakodnevne napore na različnih življenjskih področjih. Ti stresorji lahko povzročajo različne simptome, ki vplivajo na posameznikovo zdravje in se lahko kažejo na telesni, duševni ali vedenjski ravni. Visoka raven teh simptomov lahko privede do negativnih posledic za posameznika in organizacijo ter vpliva na njeno uspešnost. S tehnikami, kot so telesna aktivnost, sprostitvene tehnike, zdrava prehrana, kakovosten spanec in podobno, lahko občutno zmanjšamo in preprečimo stres. Premagovanje stresa je pomembno tudi za organizacije, ki lahko z različnimi strategijami in ukrepi pomagajo zaposlenim pri ohranjanju dobrega počutja na delovnem mestu in učinkovitem opravljanju nalog. V empiričnem delu smo na podlagi teoretičnih informacij in podatkov preverili raven stresa v izbranem podjetju ter analizirali pridobljene rezultate. Ugotovili smo, da je znotraj podjetja v večji meri prisoten stres, in podali predloge za izboljšanje ukrepov.
Keywords: stres, simptomi stresa, povzročitelji stresa, preprečevanje in premagovanje stresa.
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (1,32 MB) |
2. Odnos med menstrualnimi simptomi zaposlenih in absentizmom ter prezentizmom : magistrsko deloPia Pezdiček, 2024, master's thesis Abstract: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Keywords: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (2,05 MB) |
3. Stres na delovnem mestu in njegove posledice na ravni organizacijeKristina Momčilov, 2024, undergraduate thesis Abstract: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.
Keywords: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 89
Full text (2,11 MB) |
4. Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznikaRebeka Košec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature.
Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno.
Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Keywords: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 258; Downloads: 55
Full text (476,85 KB) |
5. Merjenje stresa pri zaposlenih v organizaciji "x"Eva Štefančič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Keywords: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 806; Downloads: 294
Full text (800,66 KB) |
6. Obravnava osebe z anafilaktičnim šokomKarolina Klobasa, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Anafilaksija je huda preobčutljivostna reakcija odziv na določeni alergen v okolju,
razvija se lahko zelo hitro in ob neustreznem ukrepanju vodi tudi v smrt. Prizadetost
osebe, ki je doživela anafilaktični šok, se lahko kaže na več organskih sistemih; dihalih –
težko dihanje, bronhospazem, stridor, krvnem obtoku – hipotenzija, tahikardija, koži –
urtikarija, srbečica, oteklina, rdečina, gastrointestinalnem traktu – bruhanje, kolike.
Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s
sistematičnim pregledom tuje in domače literature na temo: Ukrepi medicinske sestre
ob pojavu anafilaktičnega šoka pri odraslih. Iskali smo v podatkovnih bazah: Pub Med,
Science Direct, Medline, Cinahl. Članke smo kritično ocenili, naredili analizo in sintezo.
Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši vzroki za anafilaktični šok hrana, piki žuželk
in zdravila. Anafilaktični šok potrdimo s kliničnim pregledom in odvzemom krvi na encim
triptazo, ki se poveča med anafilaktično reakcijo. Ukrepi medicinske sestre ob anafilaksiji
so, da pacientu izmeri vitalne znake; saturacijo, krvni tlak, utrip. Nato vzpostavi vensko
pot za dajanje zdravil, aplicira adrenalin in druga zdravila po naročilu zdravnika. Zdravila,
ki se še uporabljajo ob anafilaksiji, so antihistaminiki, glukokortikoidi, kisik in glukagon.
Razprava in sklep: Ob pojavu anafilaktičnega šoka sta pomembna hitro ukrepanje in
pristop k obolelemu, saj neustrezno in nepravočasno ukrepanje lahko povzroči tudi
smrt
Keywords: anafilaksija, vzroki, simptomi, ukrepi, zdravljenje
Published in DKUM: 26.05.2022; Views: 1115; Downloads: 284
Full text (734,21 KB) |
7. Vpliv menopavze na telesno samopodobo ženskŠpela Kuharič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk.
Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze.
Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %).
Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Keywords: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Published in DKUM: 05.05.2021; Views: 1069; Downloads: 162
Full text (1,23 MB) |
8. Vpliv treninga za moč in vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenijeBine Kosmač, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Raziskanost vpliva fizične aktivnosti na shizofrenijo je v primerjavi z lažjimi duševnimi motnjami pomanjkljiva. Shizofrenijo karakterizirajo pozitivni in negativni simptomi; pozitivne se zmerno učinkovito lajša z medikametozno terapijo, ki za negativne simptome ni učinkovita. Trening za moč in vzdržljivostni trening sta lahko cenovno ugodni in lahko dostopni metodi lajšanja teh simptomov in drugih posledic shizofrenije.
Metode: Zaključno delo temelji na pregledu literature, uporabili smo opisno metoda dela. Vključitveni kriteriji so bili znanstveni in strokovni viri, objavljeni med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki se nanašajo na fizično aktivnost in simptome shizofrenije. Za iskanje virov smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Web of Science. Postopek iskanja smo prikazali v tabeli, način oženja izbire virov za končno analizo pa prikazali s PRISMA diagramom. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana.
Rezultati: V analizo smo vključili 8 študij. Rezultati so sicer različni, a je nakazan pozitiven vpliv intenzivnega, predvsem vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije. Trening se je izkazal učinkovitejši pri negativnih simptomih kot pozitivnih. Tudi primerno zastavljen, intenziven trening za moč lahko zmanjša jakost simptomov.
Razprava: Ugotavljamo, da je intenzivnost poglaviten kriterij učinkovitosti treninga pri lajšanju simptomov shizofrenije. Posamezne študije z intervencijo visoko intenzivnega treninga so potrdile bistveno izboljšane simptome shizofrenije.
Sklep: Fizična aktivnost v obliki strukturiranega treninga kaže velik potencial pri lajšanju simptomov in ostalih posledic shizofrenije. Za postavljanje zaključkov in oblikovanje optimalnega vadbenega programa za paciente s shizofrenijo potrebujemo več kvalitetnih raziskav. Kljub temu lahko zaključimo, da je za človeka fizična aktivnost izjemno pomembna.
Keywords: trening za moč, vzdržljivost, simptomi, shizofrenija
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1049; Downloads: 127
Full text (475,12 KB) |
9. Vpliv prekomernega izločanja želodčne kisline na kakovost spanjaVita Živko, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vse več ljudi se spopada s prekomernim izločanjem želodčne kisline, pri čemer sta vodilna simptoma pekoča senzacija v prsnem košu in vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Vzrok izhaja predvsem iz slabih prehranjevalnih navad, načina življenja, gastroezofagealne refluksne bolezni in z njo povezane hiatalne kile. Odvečno izločanje želodčne kisline ima slab vpliv na kakovost spanja, saj se simptomi ponoči stopnjujejo, in to zaradi samega načina življenja preko dneva.
Keywords: Prekomerna želodčna kislina, nočni simptomi, kakovost spanja.
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 897; Downloads: 175
Full text (560,55 KB) |
10. Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulantiMateja Herjavec, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test.
Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije.
Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1180; Downloads: 249
Full text (1,50 MB) |
