| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Simboli nestrpnosti na športnih prireditvah
Sandi Vrbanić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Splošno znano je, da so športne prireditve že vrsto let deležne nasilnih in drugih odklonskih vedenj, do katerih prihaja s strani različnih navijaških skupin. Do takšnih vedenj v največji meri prihaja na nogometnih tekmah, tako da lahko rečemo, da so za skrajneže prav nogometni stadioni nekakšen poligon oziroma motivacijski prostor za izražanje nestrpnosti, kjer kažejo razne etnične, verske, lokalne, nacionalne, stanovske in druge vrste pripadnosti. Skozi diplomsko delo smo se predvsem osredotočili na nestrpnost navijačev in uporabo njihove simbolike v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo. Najprej smo na kratko predstavili nasilje na športnih prireditvah. Predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme in nogometno publiko, kjer nasilje prihaja najbolj do izraza. V nadaljevanju smo predstavili oblike nestrpnih vedenj navijačev, kot so vandalizem, huliganizem, nacionalizem in rasizem ter neonacizem. V največji meri smo se osredotočili na simboliko navijaških skupin, katero je Združenje evropskih nogometnih zvez v okviru organizacije Football Against Racism in Europa predstavilo kot nestrpno in njihovo razkazovanje ter uporabo prepovedalo na nogometnih stadionih v času nogometnih tekem. Te simbole smo podrobno opisali in slikovno prikazali. Predstavili smo njihov pomen skozi čas, saj večina le-teh prvotno ni imelo nestrpnega pomena, temveč je šlo v največji meri za verske simbole. Največ teh simbolov je pridobilo nestrpen pomen v času nacistične Nemčije, ko jih je Adolf Hitler prevzel kot razpoznavne znake nacizma. Po drugi svetovni vojni so jih v uporabo prevzeli neonacisti ter drugi pripadniki raznih rasističnih gibanj in so s takšnim pomenom v uporabi še danes. Predstavljenih je nekaj primerov, ko je do razkazovanja nestrpnih simbolov prišlo na nogometnih tekmah v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi pravno ureditev v Republiki Slovenije, kjer smo se osredotočili na zakonodajo, katera ureja potek športnih prireditev in ukrepe v primeru kršitev, bodisi v zvezi nasilja oziroma nestrpnosti. Opredelili smo naloge organizatorja, rediteljske službe, policije in Nogometne zveze Slovenije ter opisali potek vzdrževanja javnega reda in miru na športnih prireditvah. V zaključku smo skozi razpravo predstavili, ali je nestrpna simbolika prisotna tudi na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji, kateri nestrpni simboli se najpogosteje uporabljajo in na katerih športnih prireditvah najbolj izstopajo ter kako je urejena uporaba teh simbolov na športnih prireditvah.
Keywords: športne prireditve, navijaške skupine, nogomet, simboli, nestrpnost, rasizem, neonacizem, vandalizem, huliganstvo, diplomske naloge
Published: 16.07.2018; Views: 671; Downloads: 119
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
Mednarodni standardi veličine in enote
Peter Glavič, 2003, professional article

Abstract: V prispevku so predstavljeni mednarodni standardi ISO 31 (Veličine in enote) z naslednjimi deli: ISO 31-0 (Splošna načela), ISO 31-1 (Prostor in čas), ISO 31-2 (Periodični in sorodni pojavi), ISO 31-3 (Mehanika), ISO 31-4 (Toplota), ISO 31-5 (Elektrika in magnetizem), ISO 31-8 (Fizikalna kemija in molekulska fizika), ISO 31- 12 (Karakteristična števila) in drugimi. Poudarek je na splošnih načelih, ki so pomembna za pisanje poročil, referatov, člankov, knjig in za pedagoški proces.
Keywords: metrologija, mednarodni standardi ISO 31, simboli, veličine, enote, mednarodni sistem enot (SI), prostor, čas, periodični pojavi, mehanika, toplota, elektrika, magnetizem, fizikalna kemija, molekulska fizika, karakteristična števila
Published: 18.08.2017; Views: 558; Downloads: 67
.pdf Full text (210,40 KB)
This document has many files! More...

3.
Kaj "govori" simptom? Oris antropološkega razumevanja simptoma.
Mitja Tomažič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bo podano antropološko razumevanje simptoma in prikazano, kako se antropološko razumevanje simptoma razlikuje od klasičnega psihiatričnega razumevanja simptoma. Namen dela je nakazati, da simptom ni zgolj fiziološka manifestacija, temveč simbolna konstrukcija, ki v nekakšni miniaturni obliki predstavlja zgoščeno strukturo kulture. Tako bo v delu simptom prikazan, kot socio-somatična tvorba, ki povezuje subjektivno s kolektivnim v kontekstu patologije, kakor tudi normalnosti. Prav tako, delo obravnava nekatere epistemološke ovire antropološkega razumevanja simptoma. V nalogi bo predstavljen tudi Lacanov koncept »sintoma«, pri čemer bo nakazano, kaj pomeni aplikacija tega koncepta na področje antropološkega preučevanja simptoma.
Keywords: simptom, sintom, delo kulture, osebni simboli, psihiatrija, bolezenski narativi, pojasnjevalni model, interpretativna metoda, epistemologija
Published: 03.10.2016; Views: 1064; Downloads: 106
.pdf Full text (989,49 KB)

4.
OSAMOSVOJITVENE TEŽNJE V ŠPANIJI IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU
David Mirosavljević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je analizirana možnosti nastanka novih držav na ozemlju današnje Španije in Velike Britanije. Opredelil in analiziral sem vse bistvene elemente, ki so relevantni za nastanek novih držav na teh področjih. Osredotočil sem se na tiste ozemeljske celovite enote v obeh državah, kjer so omenjene tendence po samostojnosti najmočnejše in kjer je izpolnjenih največ pogojev za eventualno samostojnost, odcepitev, oziroma prekrojitev meja. V Španiji sem se osredotočil na avtonomne skupnosti Baskijo, Katalonijo in Galicijo, v Veliki Britaniji pa na dežele Škotsko, Wales in Severno Irsko.
Keywords: Avtonomija, samoodločba, devolucija, samostojnost, odcepitev, gospodarstvo, religija, kultura, politika, narodno gibanje, pripadnost, identiteta, simboli, interesi, pravo, načela, pravice, red, vpliv, tendence.
Published: 24.06.2016; Views: 916; Downloads: 120
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVU
Janja Jozelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Keywords: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Published: 09.12.2015; Views: 1647; Downloads: 179
.pdf Full text (3,71 MB)

6.
Računalniški simbolni fonetični zapis slovenskega govora
Melita Zemljak Jontes, Zdravko Kačič, Simon Dobrišek, Jerneja Gros, Peter Weiss, 2002, original scientific article

Abstract: V slovenskem jezikovnem prostoru se je sredi 90. let pojavila težnja po enotnem računalniškem zapisu slovenskega govora. Ta bi standardiziral in poenotil raziskovalno delo na področju govornih in jezikovnih tehnologij, ki se nanaša na fonetične označitve slovenskih govorjenih besedil. Sodelovanje mariborske in ljubljanske skupine raziskovalcev (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pedagoška fakulteta; Fakulteta za elektotehniko, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) je rodilo računalniški fonetični zapis simbolov IPA in MRPA. Predvsem slednji so velikega pomena za enostavno in prijazno računalniško podobo.
Keywords: slovenščina, fonetika, računalniški jezik, računalniška fonetična transkripcija, simbol MRPA, simboli IPA
Published: 10.07.2015; Views: 1761; Downloads: 114
.pdf Full text (888,32 KB)
This document has many files! More...

7.
Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku
Jožica Čeh Steger, 2005, original scientific article

Keywords: slovenščina, barve, simboli
Published: 10.07.2015; Views: 746; Downloads: 48
URL Link to full text

8.
9.
PRAVNA INTERPRETACIJA (NE)DOPUSTNOSTI VERSKIH SIMBOLOV V JAVNIH ŠOLAH
Mojca Stropnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preučujem pravni vidik (ne)dopustnosti križa kot verskega simbola v šolskem prostoru v povezavi s pravico posameznika do svobode mišljenja, vesti in vere ter pravice do laičnega izobraževanja. Navedeni pravici na mednarodni ravni, med drugimi, zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, na nacionalnem nivoju pa ustave posameznih držav. Osrednji del raziskovanega področja v sklopu moje naloge predstavlja primer Lautsi proti Italiji, ki ga je leta 2009 obravnaval prvostopenjski senat in leta 2011 veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice. Zadeva Lautsi je v Italiji in širom evropskega prostora, tako med pravniki kot splošno, sprožila številne razprave in odprla veliko vsebinsko-vrednostnih vprašanj. Moje zanimanje je primer Lautsi pritegnil tudi zaradi dejstva, da je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel popolnoma nasprotujočo odločitev kot prvostopenjski senat istega sodišča na podlagi skoraj enakih dejstev in argumentov. Slednji je odločil, da križi (razpela) ne sodijo v učilnice javnih šol, saj naj bi omejevali versko svobodo in pravico do laičnega izobraževanja. Iz sodbe lahko nedvomno razberemo, da je križ, ki je razobešen na stene učilnic italijanskih javnih šol, simbol krščanstva in omejuje oziroma krši pravico verske svobode učencev in tudi pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim prepričanjem. Tri leta kasneje pa je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel diametralno nasprotno odločitev in zapisal, da Italija uživa polje proste presoje pri izvajanju učno-izobraževalnega procesa in zagotavljanju pravice staršev, da otrokom omogočijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem. Povedano drugače, odločitev o dopustnosti oziroma nedopustnosti križev v učilnicah javnih šol sodi po mnenju sodišča za človekove pravice v polje proste presoje vsake države. Tako naj prisotnost križev na stenah šol ne bi posegala v negativni vidik verske svobode. Danes živimo v vse bolj pluralističnemu okolju in družbi, zato se moramo zavedati, da lahko le z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem dosežemo družbeno blagostanje. Tako je pomembno, da posamezni pravni dokumenti, kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropske konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah itd. določajo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Z njihovo opredelitvijo je posameznikom in skupinam omogočeno oziroma zagotovljeno, da se svobodno odločajo imeti ali sprejeti neko vero ali prepričanje, jo spremeniti, kakor tudi ne verovati. Omenjena človekova pravica določa pravico do zasebnega ali javnega izražanja posamezne vere ali prepričanja, ki obsega tudi njeno poučevanje, izpolnjevanje verskih dolžnosti, bogoslužje in opravljanje obredov in običajev. Ker je šolsko okolje kot splošen izobraževalni proces nadvse pomembno, mora mladim in vsem učečim nuditi možnost pridobitve objektivnih informacij, pluralnega znanja in možnost osebnostnega razvoja, ki bo doprinesel h kreiranju kritičnega osebnega razmišljanja in odločitev. Vse to pa je možno doseči le v nevtralnem okolju, ki ga mora ljudem omogočiti država. Pri ustvarjanju in zagotavljanju navedenih pogojev pa naletimo na številna, žal, nasprotujoča si mnenja, ki nenazadnje kažejo na kompleksnost teme in številna (dodatna, nerešena) vprašanja. Če je pluralistična družba postala danes za mnoge samoumevna, pa vsebinski pomen besed, kot so razumevanje, sodelovanje in sprejemanje le še ni postal tako samoumeven. Tako se moramo soočiti z versko in neversko, zgodovinsko in kulturno identiteto; navedeno še posebej velja za tiste narode (mednje sodijo tudi Italijani), ki so skozi daljše zgodovinsko obdobje živeli v monoreligijskem prostoru. V diplomskem delu sem prišla do različnih in zanimivih zaključkov. Spoznala sem, da ni enoznačnega in predvsem enost
Keywords: svoboda mišljenja, vesti in vere, ločitev države in cerkve, verski simboli, evropsko sodišče za človekove pravice, evropska konvencija o človekovih pravicah, nevtralnost v javnem izobraževanju, človekove pravice, Lautsi proti Italiji, pravo, religija
Published: 12.05.2014; Views: 1797; Downloads: 840
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
POMEN BARV IN SIMBOLOV V MANDALAH
Klavdija Celec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pomen barv in simbolov v mandalah Namen naloge je bil raziskati pomen barv in simbolov v mandalah. Temeljni simbol mandale je krog, ki pomeni celoto. Mandala navdušuje človeštvo že tisočletja s svojo sporočilnostjo in s svojo preprosto obliko – krog. Cilj naloge je bil prikazati mandalo v prvobitni pojavnosti, njene spremembe v različnih kulturah in kakšno moč ima v Zahodnem svetu. Pri delu so bile uporabljene metode analize pisnih virov. Ugotovili smo, da se za prvobitno mandalo skrivajo nauki budizma. Ostale kulture so glede na namen in sporočilnost prikazovale simboliko barv in oblik na drugačen način. V Zahodnem svetu pa se psihološki globlji pomen izgubi, saj mandala nima budističnega ozadja in ne potekajo molitve k Budi, kakor je praksa v vzhodnjaški kulturi. V Zahodnem svetu mandala ponuja večinoma le etstetske užitke.
Keywords: mandala, krog, barve, simboli, budizem
Published: 12.11.2013; Views: 4190; Downloads: 450
.pdf Full text (5,50 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica