| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, master's thesis

Abstract: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Keywords: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Published: 25.02.2021; Views: 178; Downloads: 55
.pdf Full text (1,93 MB)

2.
Neizogibna potrebnost kot element upravičljivega silobrana - analiza judikatov
Maria Brecelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V trenutno veljavnem Kazenskem zakoniku je silobran opredeljen kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Ravnanje storilca silobrana vsebuje znake kaznivega dejanja, vendar se ti izničijo, kadar se storilec brani proti napadalčevemu protipravnemu napadu. Za upravičljiv silobran mora biti napad stvaren, resničen, protipraven in povzročen s strani človeka. Usmerjen mora biti k posamezniku ali njegovi kazenskopravno zavarovani dobrini. Napadalec lahko deluje naklepno, iz malomarnosti ali pa mu je krivda celo izključena, pa je obramba še vedno dovoljena. Krivda napadalcu je lahko izključena v primeru, da gre za neprištevno osebo, za osebo, ki ravna v zmoti, ali za otroka, ki še ni dopolnil 14 let in torej ni subjekt kazenskega prava. Obramba je v teh primerih dovoljena, pomembno pa je vprašanje, ali je bila neizogibno potrebna. Obramba in napad morata potekati istočasno. V trenutku, ko se konča napad, se mora znotraj upravičljivega silobrana končati tudi obramba. Ta mora biti neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. Sprva se oceni, ali je bila obramba potrebna, torej ali je bila zares ogrožena katera dobrina do te mere, da jo je bilo treba braniti. Če se ugotovi, da napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine, se znotraj neizogibne potrebnosti ocenjuje intenziteta obrambe in njeno sorazmerje z napadom. Intenzivnost obrambe ne sme presegati intenzivnosti napada. V kolikor jo preseže, gre za prekoračen silobran. Temu protipravnost ni izključena, možna je le milejša kazen ob upoštevanju okoliščin. V pričujočem diplomskem delu je analiza sodb prikazala enakost sojenja v podobnih situacijah neizogibne potrebnosti, ob tem pa ne gre pozabiti, da v kazenskem pravu ni mogoče sklepati in razlogovati zgolj na podlagi podobnih judikatov, saj je vsak primer edinstven in vsebuje unikatne okoliščine, ki vplivajo na razsodbo.
Keywords: diplomske naloge, silobran, neizogibna potrebnost, analiza judikatov, obramba
Published: 24.06.2020; Views: 332; Downloads: 64
.pdf Full text (1,25 MB)

3.
Opravičljiva skrajna sila
Luka Metelko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pojmi skrajna sila, opravičljiva in upravičljiva skrajna sila ter silobran so le eni izmed elementov, s katerimi se srečuje kazensko materialno pravo. Kazensko materialno pravo skupaj s kazenskim procesnim pravom tvori eno od najstarejših pravnih panog  kazensko pravo. V kazenskem pravu najdemo različna pravna pravila, s katerimi država prepoveduje oziroma preprečuje takšna ravnanja posameznika, ki jih v določeni družbi označujejo kot nesprejemljiva, nevarna in zavržna. Cilj zaključnega dela je predvsem osredotočenost na raziskovanje opravičljive in upravičljive skrajne sile, skrajne sile ter silobrana v slovenskem kazenskem materialnem pravu. Primarno se bomo osredotočili na opisovanje koncepta skrajne sile  na ugotovitve in opredelitve elementov skrajne sile  in predstavili dejstva, kdo se sme sklicevati na skrajno silo in v kakšnih primerih ter kdo se v določenih primerih ne sme oziroma ne more sklicevati na skrajno silo. Naš cilj je tudi podrobneje spoznati način vplivanja skrajne sile na kaznivo dejanje, to je katere elemente splošnega pojma kaznivega dejanja izključuje, in natančneje preučiti in opredeliti njene elemente ter značilnosti. V nadaljevanju namenimo pozornost tudi dvema vrstama skrajnih sil, ki jih pozna slovensko kazensko pravo, ter objasnimo, zakaj sploh potrebujemo dve vrsti skrajnih sil in kakšen je njun namen. Pri opisovanju obeh vrst skrajnih sil je poudarek predvsem na ugotavljanju njihovih značilnosti in na primerjavi. Pri tem naredimo tudi vpogled v primere obeh vrst skrajne sile in opišemo pojem silobrana v slovenskem pravu. Poleg že navedenega, poskusimo narediti tudi primerjavo iz pravnega vidika. Primerjali bomo ureditev skrajne sile v slovenskem pravu z ureditvijo le-te v nemškem in avstrijskem pravu.
Keywords: diplomske naloge, kazensko pravo, opravičljiva skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, skrajna sila, silobran
Published: 16.10.2018; Views: 963; Downloads: 217
.pdf Full text (487,18 KB)

4.
Silobran - primerjalna analiza med izbranimi državami
Mateja Koblar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga primerja ureditev instituta silobrana v izbranih državah z evropskim kontinentalnim pravom in državah t. i. sistema common law. Obrambno dejanje silobrana je navadno posledica protipravnega napada na življenje ali telesno integriteto posameznika. V sodobnem pravnem svetu takšno ravnanje ne more biti skladno z zakonom, zato večina držav dovoli obrambo zoper njega. Posamezniku nudi možnost obrambe zoper takšen napad, ne da bi mu grozila kazen za njegovo dejanje. Seveda mora tak posameznik upoštevati zakonske omejitve, če se želi uspešno sklicevati na institut silobrana. V nalogi so primerjane tovrstne zakonske omejitve v izbranih evropskih državah in državah sistema common law. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Institut silobrana v vseh primerjanih državah, če je uspešno dokazan in sprejet na sodišču, pomeni, da storilec ne bo odgovarjal za dejanje, ki v drugačnih okoliščinah pomeni kaznivo dejanje. Ugotovljeno je bilo, da se največje razlike v ureditvi instituta silobrana pojavljajo med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in sistemom common law, kar je tudi pričakovano, saj imata sistema drugačno pravno podlago. Večje razlike med izbranimi državami v ureditvi v evropskem kontinentalnem sistemu niso bile ugotovljene. Še najbolj izstopa Republika Avstrija, ki za razliko od ostalih sprejema ozko pojmovanje varovanih dobrin. Institut silobrana ima po našem mnenju dvojno naravo: po eni strani je bistven za pravičen pravni sistem, po drugi strani pa storilcu nudi izhod in opravičilo za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje in dejanje silobrana se razlikujeta po okoliščinah, v katerih se je dejanje zgodilo. Prav zaradi te dvojne narave je nujno potrebno, da je silobran strogo pravno in zakonsko reguliran, opredeljen in nadzorovan.
Keywords: silobran, kazensko pravo, kazenski zakonik, mednarodno kazensko pravo, anglosaški pravni sistem, primerjalna analiza, magistrska dela
Published: 19.06.2018; Views: 918; Downloads: 167
.pdf Full text (1,66 MB)

5.
Napad kot element silobrana
Urška Stopar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kazniva dejanja so navedena v kazenskem zakoniku, s čimer so posredno varovane pravno zavarovane dobrine posameznika. V izjemnih primerih je posamezniku ob napadu nanje dovoljena samozaščita. Ta posamezniku omogoča, da se v pravno dovoljenih mejah, z lastno silo in dejanji brani, kadar gre za neposredni protipravni napad, ki ga ni moč odvrniti na kakšen drug način. Pod to spada tudi silobran, ki je najstarejši način, s katerim se izključi protipravnost dejanja. Silobran je po definiciji, ki izhaja iz kazenskega zakonika, tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad. Silobran je sestavljen iz napada in obrambe. Za izključitev protipravnosti s silobranom morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za napad, kakor tudi pogoji, ki so potrebni za obrambo. V diplomskem delu je predstavljen napad, ki je eden od elementov silobrana. Napad mora biti objektivno resničen, protipraven in istočasen z obrambo, saj drugače potrebni pogoji za silobran niso izpolnjeni. Ravnanje mora ustrezati kazenskopravnemu statusu ravnanja. Da lahko govorimo o napadu, mora biti dejanje usmerjeno zoper eno ali več pravno zavarovanih dobrin ali vrednosti. Dejansko stanje primera je potrebno natančno preučiti in dokazati posamezne elemente dejanja, da se lahko posameznik uspešno sklicuje na silobran. Teoretični del diplomskega dela je nadgrajen tudi s primeri iz sodne prakse iz Slovenije in tujine. Ta daje vpogled v kompleksnost samega instituta silobrana in pomembnosti natančnega preučevanja dejanskega stanja ob kazenskopravno relevantnem dogodku.
Keywords: silobran, napad, resničnost napada, protipravnost, istočasnost  
Published: 30.10.2017; Views: 950; Downloads: 162
.pdf Full text (629,68 KB)

6.
Psihosocialna dinamika nasilja v kontekstu : diplomsko delo
Lan Nemanja Janković, 2012, undergraduate thesis

Abstract:
Keywords: nasilje, samoobramba, silobran, dinamika, psihosocialna dinamika, osebnost, diplomske naloge
Published: 05.04.2012; Views: 1668; Downloads: 316
.pdf Full text (955,03 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica