Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi je opisana analiza in izvedba modulacijskih strategij za kaskadni modularni večnivojski pretvornik, namenjen generiranju visokonapetostnih valovnih oblik iz nizkonapetostnih komponent. V nalogi so podrobno razložene uporabljene modulacije ter njihov implementacijski postopek za ustvarjenje oz. generiranje pulzov, ki so različno porazdeljeni na polprevodniških stikalih (MOSFET-ih). Glede na dobljene simulacijske ter eksperimentalne rezultate se je naredila primerjava različnih modulacijskih tehnik. Kvaliteta izhodnega signala se meri s pomočjo t.i. skupnega harmonskega popačenja, ang. »Total Harmonic Distorsion, THD«, zato se je raziskal vpliv modulacijskih strategij na THD, ter na osnovi tega sklep, katera od izbranih je najboljša. Opisano je uporabljeno programsko okolje Matlab/Simulink ter mikrokrmilnik TMS320F28379D in razložen njegov način programiranja. Meritve so se izvajale z osciloskopom ter z logičnim analizatorjem, kot je Digilent Analog Discovery 2. Za implementacijo je kot osnovni modul uporabljen enostaven H-mostič ter gonilnik, ki je opisan v nalogi. Prednost pretvornika je predvsem to, da zagotavlja manjšo napetostno obremenitev na polprevodniških stikalih, nižjo stikalno frekvenco ter s tem manjše preklopne izgube in pri tem nizko skupno harmonično popačenje toka brez dodanih velikih pasivnih filtrov.
Keywords: modularni večnivojski pretvornik, modulacijski algoritem, razsmernik, simulacija, analiza, pulzno širinska modulacija s fazno zakasnjenimi nosilnimi trikotnimi signali, pulzno širinska modulacija z nivojsko premaknjenimi nosilnimi trikotnimi signali.
Published in DKUM: 18.04.2023; Views: 555; Downloads: 62
Full text (4,39 MB)

Abstract: Banka je pri svojem delovanju izpostavljena raznim tveganjem, ki so na podlagi ocene tveganosti razvrščena na določeno stopnjo pomembnosti. Za pomembna tveganja je banka vzpostavila ustrezne procese in metodologije upravljanja in kontrole tveganj. Magistrska naloga temelji na procesih in delovanju sistema zgodnjih odkrivanj tveganj Raiffeisen Banke d.d., saj je banka v času globalne krize ugotovila, da je letni pregled stranke lahko premalo, in je vzpostavila sistem zgodnjega zaznavanja kreditnih tveganj, imenovan EWS. V nalogo smo prav tako zajeli študijo uporabe EWS sedmih bank v Sloveniji, z namenom čim bolj ucinkovito spoznati procese spremljanj tveganj v slovenskem bančnem sistemu. Sistem zgodnjega odkrivanja kreditnih tveganj oziroma EWS je modelsko orodje, ki na podlagi analize številnih indikatorjev opozarja na prihajajoča ekonomska in finančna tveganja. Budno spremljanje strank je ključnega pomena, saj je treba čim prej odkriti znake poslabšanja plačilne sposobnosti. Prav tako je ključnega pomena, da banka čim hitreje ukrepa in tako znižuje negativne učinke prevzetih tveganj. Ugotovili smo, da se v banki s procesom spremljave in upravljanja z EWS-om ukvarja enota, ki sodi v področje upravljanja s tveganji. Na podlagi anketnega vprašalnika smo preučili uporabo in značilnosti EWS-a pri drugih bankah. Raziskava je pokazala, da je v bančnem sistemu še nekaj neizkorišcenih priložnostih, saj vse banke v celoti še ne uporabljajo sistema EWS. Ugotovili smo tudi, da so vse analizirane banke pricele z uporabo EWS-a ali z dodatnim spremljanjem šele po letu 2009. Ključna ugotovitev raziskave je, da EWS zaznava številne signale, med katerimi so najbolj pogosti signali zamude, prezadolženosti podjetja in upad prihodkov. Na podlagi zgodnjega odkritja signalov, ki kažejo na prihodnje težave, lahko banka spremeni status podjetja in izvaja različne akcije ter ukrepe, namenjene zniževanju kreditnih tveganj. Prav tako smo spoznali, da banke z učinkovitim EWS-om in dobro prakso kreditnega spremljanja dosegajo boljše poslovne rezultate, saj lahko z učinkovitim EWS-om in skrbnim monitoringom institucija zniža oslabitve posojil za 10–20 odstotkov. V magistrskem delu tako predstavljamo sistem EWS, podajamo predloge za njegovo izboljšanje in predlagamo, da ga v procesih upravljanja s kreditnimi tveganji uporabljajo vse banke v Sloveniji.
Keywords: sistem zgodnjega zaznavanja tveganj, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, signali tveganj, spremljanje tveganj, bančništvo.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1451; Downloads: 207
Full text (1,49 MB)

Abstract: V magistrskem delu sta opisana razvoj in delovanje platforme za programsko nastavljivi radio. Platforma nam omogoča hitro preizkušanje različnih kombinacij frekvenc, pasovne širine, modulacije in kodiranja brezžičnega prenosa. Za osnovo platforme je bil izbran programsko nastavljiv radio USRP-2920 podjetja National Instruments, ki omogoča delovanje na frekvenčnem pasu od 50 MHz pa do 2,2 GHz. Celotna platforma omogoča pošiljanje in sprejemanje podatkov na izbrani frekvenci, modulaciji in z izbranim kodiranjem. Realizirana platforma je namenjena hitremu razvoju in testiranju prenosa informacij po radijskem spektru.
Keywords: Digitalne modulacije, signali, radio, komunikacija, kodiranje, program
Published in DKUM: 24.09.2013; Views: 2085; Downloads: 244
Full text (43,34 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Keywords: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Published in DKUM: 12.04.2013; Views: 2510; Downloads: 261
Full text (9,56 MB)

Keywords: signali, procesiranje signalov
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2151; Downloads: 90
Link to full text